Appeal dismissed; court upheld dismissal of appeal due to non-payment of court fees under ZPP. The court ruled the appeal was withdrawn as the party failed to pay the required court fees. The court found the first-instance court's application of the withdrawal rule correct despite the appellant's procedural arguments. The decision confirms that failure to pay court fees results in the automatic withdrawal of the appeal. The court rejected claims regarding improper service of fee notices. The judgment emphasizes strict adherence to fee payment requirements for appeals. The ruling clarifies the legal consequences of non-payment under the Civil Procedure Act.

Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa.

[JEDRO]

Ker tožena stranka dolžne sodne takse ni plačala, je odločitev prvostopenjskega sodišča, da se šteje pritožba za umaknjeno na podlagi prvega odstavka 105.a člena ZPP, materialnopravno pravilna.

[OBRAZLOŽITEV]

Glede sklepa o pritožbi tožene stranke z dne 24. 6. 2017

1. S tem sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo, ki jo je vložila tožena stranka 24. 6. 2017 zoper sklep, s katerim je bila 18. 5. 2017 zavržena njena pritožba zoper sodbo, štelo za umaknjeno.

2. V pritožbi tožena stranka uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga višjemu sodišču, naj razveljavi sklep prvostopenjskega sodišča in mu zadevo vrne v novo odločanje. Plačilni nalog oziroma sklep o ugotavljanju višine sodne takse ji ni bil pravilno vročen, saj ji sklep VSL I Cp 877/2018 ni bil vročen po pravilih iz 142. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predpostavka za posledico iz tretjega odstavka 105. a člena ZPP, to je, da se pritožba šteje za umaknjeno, pa je pravilna vročitev plačilnega naloga oziroma z njim povezane odločbe sodišča (npr. sklep VSL I Ip 1015/2015). Po prvem odstavku 142. člena ZPP je treba plačilni nalog za plačilo sodne takse in povezane sodne odločbe vročati osebno, zato bi ji moralo sodišče sklep VSL II Cp 877/2018 vročati osebno. Ker ga ni, je izpodbijani sklep nezakonit, pa tudi preizkusiti ga ni mogoče in je v nasprotju z dejanskim stanjem, zato ga je treba odpraviti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Rok za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo z dne 26. 6. 2014 je začel teči naslednji dan po vročitvi sklepa z dne 23. 10. 2017, s katerim je sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo pritožbo tožene stranke zoper sklep, s katerim je zavrnilo njen ugovor zoper plačilni nalog z dne 11. 7. 2017. Na to dejstvo je sodišče prve stopnje toženo stranko posebej opozorilo v točki 5. obrazložitve sklepa z dne 23. 10. 2017 (list. št. 189 spisa). Sklep je bil toženi stranki vročen 14. 11. 2017 po pravilih o osebni vročitvi s fikcijo vročitve po tretjem odstavku 142. člena takrat veljavnega ZPP-D (povratnica pripeta k list. št. 190 spisa). Z nadaljnjimi sklepi ne sodišče prve stopnje ne sodišče druge stopnje nista več vsebinsko odločala o taksni obveznosti tožene stranke in višini dolžne sodne takse. S sklepom I Cp 877/2018 je višje sodišče zavrnilo pritožbo tožene stranke zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo njeno pritožbo kot prepozno, torej ni odločalo o obstoju in višini taksne obveznosti tožene stranke. Zato se pritožba neutemeljeno sklicuje na ustaljeno sodno prakso, da plačilni nalog in sklep o predlogu za taksno oprostitev v zvezi s sklepom višjega sodišča pomenijo celoto in je za vročitev vseh treba uporabiti določbo 142. člena ZPP o osebni vročitvi. 1 S sklepom z dne 31. 8. 2017 je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog z dne 11. 7. 2017, s katerim je toženi stranki naložilo v plačilo 33,00 EUR takse za pritožbo zoper sklep z dne 18. 5. 2017, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo zoper sodbo. Ta sklep je tudi vročen toženi stranki po pravilih o osebni vročitvi 20. 9. 2017 (povratnica pripeta k list. št. 186 spisa), plačilni nalog zoper katerega je tožena stranka vložila ugovor, pa se šteje za osebno vročenega z dnem 27. 7. 2017 (povratnica pripeta k list. št. 180 spisa). Ker tožena stranka pritožbe zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog z dne 11. 7. 2017 ni vložila pravočasno, višje sodišče ni vsebinsko odločalo o taksni obveznosti.

5. Izpodbijani sklep vsebuje za izpodbijano odločitev relevantna dejstva: kdaj in katere odločbe sodišča so bile izdane v zvezi s takso za pritožbo tožene stranke z dne 24. 6. 2017, da je bil predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse pravnomočno zavržen in da tožena stranka dolžne sodne takse ni plačala. Teh ugotovitev pritožba ne izpodbija, torej dejansko stanje v resnici sploh ni sporno. Sklep vsebuje dovolj razlogov, da ga je mogoče preizkusiti. Ker tožena stranka dolžne sodne takse ni plačala, je odločitev prvostopenjskega sodišča, da se šteje pritožba z dne 24. 6. 2017 za umaknjeno na podlagi prvega odstavka 105. a člena ZPP, materialnopravno pravilna. Zato je višje sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

Glede sklepa o pritožbi tožene stranke z dne 30. 4. 2018

6. Sodišče prve stopnje je zaradi neplačila sodne takse štelo za umaknjeno pritožbo, ki jo je tožena stranka vložila 30. 4. 2018 zoper sklep o zavrženju njene pritožbe zoper sklep z dne 13. 10. 2016, s katerim je sodišče zavrnilo njen ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o zavrženju pritožbe zoper sodbo.

7. V pritožbi zoper ta sklep tožena stranka navaja enako kot v prej povzeti pritožbi, da uveljavlja vse pritožbene razloge in višjemu sodišču predlaga, naj razveljavi sklep prvostopenjskega sodišča in mu zadevo vrne v novo odločanje. Trdi, da ji plačilni nalog dne 31. 5. 2018 ni bil vročen, če pa je bil, je bila vročitev nezakonita, saj ni bila opravljena po pravilih iz 142. člena ZPP, kar bi morala biti (spet se sklicuje na sklep VSL II Cp 877/2018), da bi lahko nastopila posledica iz tretjega odstavka 105. a člena ZPP. Morebitna navadna (neosebna) vročitev plačilnega naloga ne zadostuje za sklep, da se šteje pritožba za umaknjeno. Izpodbijani sklep je v tem delu nezakonit, ni ga mogoče preizkusiti in je v nasprotju z dejanskim stanjem. Treba ga je odpraviti zaradi bistvene kršitve določb postopka.

8. Pritožba ni utemeljena.

9. Prav ima pritožba, da je treba skladno s prvim odstavkom 142. člena ZPP nalog za plačilo sodne takse za pritožbo vročiti stranki, ki mora takso plačati, po pravilih ZPP za osebno vročitev. To je sodišče prve stopnje storilo. Iz izpisa prikaza vsebine pošiljk in povratnice, ki sta pripeta k plačilnemu nalogu z dne 15. 5. 2018 za plačilo sodne takse 33 EUR za pritožbo zoper sklep (list. št. 214 spisa, red. št. 114) nedvoumno izhaja, da je bil plačilni nalog toženi stranki pravilno vročen s fikcijo osebne vročitve po tretjem odstavku 142. člena ZPP, in sicer 31. 5. 2018. To je sodišče prve stopnje pojasnilo v 1. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

10. Drugih, za odločitev o izpodbijanem sklepu odločilnih dejstev, ki jih je ugotovilo prvo sodišče, pritožnik ne izpodbija. Ti dejstvi sta: tožena stranka te takse ni nikoli plačala, predloga za oprostitev plačila te takse ali obročno plačilo pa ni podala.

11. Glede na v izpodbijanem sklepu ugotovljeno dejansko stanje je na prvem odstavku 105.a člena ZPP temelječa odločitev, da se šteje pritožba tožene stranke z dne 30. 4. 2018 za umaknjeno, materialnopravno pravilna in ustrezno utemeljena, tako da je preizkus pravilnosti in zakonitosti sklepa mogoč. Višje sodišče je zato tudi to toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP

1 Razen sklepa, na katerega se sklicuje pritožnik (VSL I Ip 1015/2015) še npr. sklepa VSL II Cpg 103/2018 in II Cpg 54472018