Appeal dismissed; late cost declaration valid due to court adjournment preventing preclusion.
Legislator summary
AI generatedThe appeal was rejected, confirming the first-instance court's ruling on the division of legal costs. The respondent argued the applicant failed to declare costs in time, yet the court found the declaration valid because the proceedings were adjourned. Consequently, the court held that the applicant was not precluded from declaring costs via a preparatory motion during the adjourned period.
Legislator headnote
AI generatedArticle 37 of the Civil Procedure Act; Article 163, paragraph 3 of the Civil Procedure Act: Costs may be declared late if the court's decision was adjourned, preventing the party from being precluded.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Vsaka stranke trpi svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Sodišče je dokončno odločilo, s sklepom z dne 7. 7. 2017 in dopolnilnim sklepom z dne 16. 5. 2018. V sklepu z dne 7. 7. 2017 je sklenilo, da bo o skupnih stroških postopka izdalo poseben sklep. Tako se izkaže, da so priglašeni stroški pravočasni, saj je bilo odločanje sodišča odloženo. V takih okoliščinah pa ni mogoče trditi, da je predlagateljica bila prekludirana, ko je priglasila stroške skupaj s pripravljalno vlogo. Da stranki vložita še eno vlogo, pa sta bili na zadnjem naroku pozvani.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je odmerilo skupne stroške pravdnih strank in vsaki stranki naložilo 1/3 pravdnih stroškov.
2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo drugi nasprotni udeleženec. Predlagateljica ni pravočasno zahtevala povračilo stroškov postopka, sodišče pa je odločilo brez njenega zahtevka. Po ustaljeni sodni praksi mora vsaka stranka stroške zahtevati pravočasno do konca naroka, ki je pred odločitvijo o stroških (I Cp 2457/2010). Predlagateljica na naroku 11. 11. 2016 ni priglasila stroškov in tudi ne s kakšno od svojih pripravljalnih vlog tekom postopka. Tretji odstavek 163. člena ZPP je treba uporabiti v zvezi s 37. členom ZNP, saj ZNP o tem nima posebnih določb.
3. Na vročeno pritožbo je odgovorila predlagateljica in predlaga zavrnitev pritožbe. Navaja, da je že na ogledu priglasila stroške za izvedenca in je nato priglasila stroške pravočasno s pripravljalno vlogo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je imelo zadnji narok v tej zadevi 11. 11. 2016, ki ga je zaključilo s sklepom, da bo sklep izšel pisno po prejemu odgovorov, do danes sprejete vloge (list. št. 277). Nato so stranke še podale svoje vloge oziroma pripravljalne spise in tudi v spis je sodišče prejelo izvedeniško mnenje mag. J. D. (list. št. 302-305). Stranke so še podale pripravljalne vloge in predlagateljica je podala pripravljalno vlogo z dne 23. 11. 2016 in priglasila stroške v stroškovniku (list. št. 289). Nepravdni postopek je manj formalen kot je pravdni postopek. Vendar oba postopka dopuščata, da sodišče odloži svojo odločitev, čeprav sklene glavno obravnavo zato, da preskrbi kakšen spis, dokaz, če je treba počakati na zapisniku o dokazih po zaprošenem sodišču, pa se stranke odpovedujejo obravnavanju teh dokazov (291. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Sodišče je dokončno odločilo, s sklepom z dne 7. 7. 2017 in dopolnilnim sklepom z dne 16. 5. 2018. V sklepu z dne 7. 7. 2017 je sklenilo, da bo o skupnih stroških postopka izdalo poseben sklep. Tako se izkaže, da so priglašeni stroški pravočasni, saj je bilo odločanje sodišča odloženo. V takih okoliščinah pa ni mogoče trditi, da je predlagateljica bila prekludirana, ko je priglasila stroške skupaj s pripravljalno vlogo. Da stranki vložijo še eno vlogo, pa sta bili na zadnjem naroku pozvani. Zato ne gre za procesno situacijo, kot je bila v zadevi VSL I Cp 2457/2011. Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in razdelilo skupne stroške na 1/3. Treba je tudi pritrditi predlagateljici, da je zaznamovala stroške za izvedenca na kraju samem na list. št. 239.
6. Tako se izkaže, da je odločitev sodišča pravilna, kar je narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa sodišča prve stopnje (365. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Obe stranki sta priglasili stroške pritožbenega postopka. Pritožnik s pritožbo ni uspel, predlagateljica pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k rešitvi te zadeve. Zato vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.