Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep II Cpg 100/2019 ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CPG.100.2019 AI generated

Appeal dismissed; claimant failed to prove changed financial status to justify installment tax payment.

Case Number VSL Sklep II Cpg 100/2019
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal against the first-instance decision rejecting a request for installment payment of court fees. The claimant argued that outdated financial reports no longer reflected her current liquidity due to a major contract cancellation, but offered no evidence to support this assertion. The court ruled that the burden of proof lies with the claimant to substantiate any claim of changed financial circumstances, and since she failed to provide documentation, the original decision based on available records was upheld.

Legislator headnote

AI generated

11. člen ZST-1; 7. in 212. člen ZPP: A party requesting installment payment of court fees bears the burden of proof to demonstrate a change in financial status; mere assertions without supporting evidence do not satisfy the legal requirements for such relief.

Keywords

AI generated
court fees installment payment burden of proof financial status tax relief appellate review evidence requirement

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Rok 15 dni za plačilo sodne takse v višini 78,00 EUR, odmerjene s plačilnim nalogom IX Pg 1076/2017 z dne 3. 10. 2018, začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa.

[JEDRO]

Tudi po presoji pritožbenega sodišča, upoštevaje podatke iz zadnjega letnega poročila tožene stranke, zgolj navedbe tožene stranke v smislu, da ti podatki niso več aktualni, ne dajejo podlage za zaključek, da so podani pogoji za obročno plačilo sodne takse. Če je torej tožena stranka želela izkazati drugačno (slabše) premoženjsko in finančno stanje, kot izhaja iz posredovanih podatkov, bi morala že v predlogu za svoje trditve o slabšem premoženjskem stanju ponuditi ustrezne dokaze. Tudi za odločanje o predlogu za taksne olajšave namreč velja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek. Proti temu sklepu se je tožena stranka pravočasno pritožila. Zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov ni navedla. Pojasnila je, da je po pozivu sodišča predložila obrazec z vsemi zahtevanimi elementi. Menila je, da lahko sodišče resničnost navedb preveri po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc. Nato je ponovila svoje navedbe iz predloga za obročno plačilo sodne takse in njegove dopolnitve. Poleg tega je sodišču prve stopnje očitala, da je njeno prošnjo zavrnilo z argumentacijo, ki se nanaša na preteklo obdobje poslovanja, ne pa na njeno tekoče poslovanje in likvidnostno stanje. Navedla je še, da znesek dolgovane takse glede na njeno trenutno likvidnostno stanje ni tako nizek. Če bi bila njena prošnja odobrena, bi sicer lahko poravnala že 2/3 sodne takse. Zato je predlagala, da se prošnji ugodi, da lahko začne plačevati. Dokler nima uradne privolitve, namreč plačil ne more začeti izvajati.

2. Pritožba ni utemeljena.

3. V predlogu z dne 30. 10. 2018 (red. št. 31) in njegovi dopolnitvi z dne 11. 12. 2018 (red. št. 33) je tožena stranka prosila za obročno plačilo sodne takse, rekoč da sodne takse brez ogrožanja tekočega poslovanja trenutno ne more plačati v celotnem znesku. K predlogu je predložila izjavo o premoženjskem stanju, v kateri je navedla svoje podatke iz zadnjega letnega poročila. Pojasnila je, da ti finančni podatki ne odražajo njenega stanja v tekočem letu. V tem letu ji je namreč ključni kupec odpovedal naročila, zato je čez noč izgubila 80% prihodkov; dobiček pa je že porabila za vzdrževanje poslovanja.

4. Na podlagi 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) lahko sodišče pravno osebo delno oprosti plačila sodnih taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če pravna oseba nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri odločanju o taksnih olajšavah sodišče upošteva likvidnostno, finančno in premoženjsko stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov iz zadnjega letnega poročila tožene stranke (ki jih je posredovala tožena stranka sama) 1 in na podlagi dejstva, da ima tožena stranka odprt transakcijski račun, na katerega je v zadnjih treh mesecih prejela prilive, ugotovilo, da je tožena stranka sposobna plačila sodne takse v višini 78,00 EUR brez ogrožanja svoje dejavnosti. Poleg tega je sodišče prve stopnje pojasnilo, da tožena stranka svojih trditev, da podatki iz njenega zadnjega letnega poročila ne odražajo dejanskega stanja, ni podprla z nobenim dokazom.

6. Tudi po presoji pritožbenega sodišča, upoštevaje podatke iz zadnjega letnega poročila tožene stranke, zgolj navedbe tožene stranke v smislu, da ti podatki niso več aktualni, ne dajejo podlage za zaključek, da so podani pogoji za obročno plačilo sodne takse. Če je torej tožena stranka želela izkazati drugačno (slabše) premoženjsko in finančno stanje, kot izhaja iz posredovanih podatkov, bi morala že v predlogu za svoje trditve o slabšem premoženjskem stanju ponuditi ustrezne dokaze. Tudi za odločanje o predlogu za taksne olajšave namreč velja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP). Le če bi tožena stranka predložila ustrezne dokaze, bi sodišče lahko preizkusilo, ali drži trditev tožene stranke, da se je njeno finančno in premoženjsko stanje po objavi zadnjega letnega poročila spremenilo tako, da sodne takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Teh dejstev pa sodišče prve stopnje ni dolžno preverjati po uradni dolžnosti. Javno objavljene oziroma dostopne evidence za preverjanje takih dejstev namreč ne obstajajo. Ker tožena stranka ni zadostila svojemu dokaznemu bremenu, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo podatke, ki so mu bili v času odločanju o predlogu tožene stranke na voljo. Iz teh podatkov pa izhaja, da tožena stranka razpolaga s premoženjem, ki ji omogoča plačilo sodne takse v celotni višini in enkratnem znesku. Toženkina sredstva namreč znatno presegajo znesek odmerjene sodne takse, tožena stranka pa izkazuje tudi pozitiven čisti poslovni izid in bilančni dobiček. Odločitev sodišča prve stopnje je torej pravilna.

7. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

8. Pritožbeno sodišče je skladno z določilom tretjega odstavka 14a. člena ZST-1 odločilo, da začne teči 15 dnevni rok za plačilo takse, odmerjene s plačilnim nalogom IX Pg 1076/2017 z dne 3. 10. 2018, naslednji dan po vročitvi tega sklepa.

1 Po ugotovitvi sodišča prve stopnje tožena stranka razpolaga s sredstvi v višini 116.012,99 EUR in izkazuje 4.113,81 EUR čistega poslovnega izida in 12.510,66 EUR bilančnega dobička.