Appeal dismissed; plaintiff's income exceeds two minimums, disqualifying her from full tax exemption under legal aid law.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Tožnica ne izpolnjuje dohodkovnega cenzusa iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, saj presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in znaša 785,50 EUR. Glede na tako ugotovljeno premoženjsko stanje tožnica ne more doseči popolne taksne oprostitve, saj je ta namenjena zgolj najbolj socialno ogroženim posameznikom, med katere tožnica ne spada.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za celotno oprostitev plačila sodnih taks in predlog za odlog plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna plačati sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 1.005 EUR v petih zaporednih mesečnih obrokih po 201 EUR (II. točka izreka). Odločilo je tudi, da bo sodišče neplačane obroke prisilno izterjalo (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga, da višje sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugodi. Navaja, da je sodišče napačno ugotovilo, da je tožnica lastnica večih nepremičnin, ki so obremenjene s hipoteko. Tožnica ni lastnica več nepremičnin, ampak je le solastnica stanovanja v katerem živi. Očitno je prišlo do pomote in zamenjave oseb z istim imenom in priimkom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnica v pritožbi ne izpodbija dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da prejema mesečne dohodke v povprečni višini 1.394,30 EUR in da znaša povprečni mesečni dohodek na družinskega člana 1.394,30 EUR. To pomeni, da ne izpolnjuje dohodkovnega cenzusa iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, saj presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in znaša 785,50 EUR. Glede na tako ugotovljeno premoženjsko stanje tožnica ne more doseči popolne taksne oprostitve, saj je ta namenjena zgolj najbolj socialno ogroženim posameznikom, med katere tožnica ne spada. Predlog za taksno oprostitev je zato prvostopenjsko sodišče pravilno zavrnilo. Tožničin dohodek bo tudi po plačilu mesečnega obroka v višini 201 EUR še vedno presegel dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka.

5. Tožnica v pritožbi navaja, da je prvostopenjsko sodišče zmotno ugotovilo, da naj bi bila lastnica več nepremičnin. Meni, da je prišlo do pomote in da je sodišče zamenjalo osebi z istim imenom in priimkom. Navedeno na izpodbijano odločitev ne vpliva. Prvostopenjsko sodišče drugega premoženja pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice ni upoštevalo (primerjaj 4. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa). Te pritožbene navedbe zato niso utemeljene.

6. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti ter izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP).