Appeal dismissed because the lower court only decided on executor costs, leaving the appellant without legal interest to appeal.

1. Pritožba tožene stranke se zavrže.

2. Tožeča stranka sama nosi stroške postopka z odgovorom na pritožbo.

[JEDRO]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo le o višini stroškov izvršitelja za hrambo premičnin. Sodišče prve stopnje pa sploh še ni odločilo o predlogu tožeče stranke, s katerim je tožeča stranka predlagala sodišču, da naloži toženi stranki, da ji povrne stroške nadaljnje hrambe zarubljenih premičnin. Že iz tega razloga tožena stranka, kateri z izpodbijanim sklepom sploh še ni bilo naloženo plačilo izvršiteljevih stroškov, ni imela pravnega interesa za pritožbo. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke zavrglo kot nedovoljeno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da stroški izvršitelja Z. K. M. v zvezi s hrambo premičnin, navedenih v stroškovniku z dne 31. 7. 2018, znašajo 1.335,08 EUR. Bistveni razlogi sodišča prve stopnje so, da je sodišče na zahtevo tožeče stranke z dne 7. 8. 2018 (list. št. 83) odločilo o stroških hrambe pri izvršitelju na podlagi drugega odstavka 38.c člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Ta v drugem odstavku 38.c člena določa, da če upnik ne soglaša z obračunom, lahko v osmih dneh od prejema obračuna pri izvršitelju vloži zahtevo, da o obračunu odloči sodišče. Po višini stroškov za hrambo predmetov (list. št. 213) je sodišče prve stopnje pritrdilo izvršiteljevemu obračunu (točka 4 razlogov) v višini 1.335,08 EUR.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka in uveljavljala pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Kot pritožbeni razlog je navedla, da tožena stranka ni dolžna poravnati nastalih stroškov za obdobje od 1. 6. 2018 do 31. 7. 2018, ker so premičnine že od začetka leta 2017 v lasti B., d. o. o., V. Lastnik pa je dolžan nositi vse nastale stroške v zvezi s svojo premičnino. Zato je sodišču druge stopnje predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep smiselno razveljavi.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo in sodišču druge stopnje predlagala, da pritožbo zavrže kot nepopolno. Po mnenju tožeče stranke namreč tožena stranka ni navedla zoper kateri sklep vlaga pritožbo, ali ga izpodbija v celoti ali v določenem delu, niti ni navedla pritožbenih razlogov. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo le o višini stroškov izvršitelja za hrambo premičnin. Sodišče prve stopnje pa sploh še ni odločilo o predlogu tožeče stranke (list. št. 83), s katerim je tožeča stranka predlagala sodišču, da naloži toženi stranki, da ji povrne stroške nadaljnje hrambe zarubljenih premičnin v višini 1.335,08 EUR skupaj z DDV kot izhaja iz stroškovnika izvršitelja za obdobje od 1. 6. 2018 do 31. 7. 2018. Že iz tega razloga tožena stranka kateri z izpodbijanim sklepom sploh še ni bilo naloženo plačilo izvršiteljevih stroškov, ni imela pravnega interesa za pritožbo (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 363. člena ZPP). Zato je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP).

6. Zaradi nadaljnjega pravilnega postopanja sodišča prve stopnje, sodišče druge stopnje še pripominja, da iz vloge tožeče stranke z dne 7. 8. 2018 (list. št. 83) sploh ni izhajalo, da bi tožeča stranka nasprotovala obračunu izvršiteljevih stroškov. Zato izdaja izpodbijanega sklepa ni bila potrebna. Sodišče prve stopnje je namreč odločalo z izpodbijanim sklepom o razmerju med izvršiteljem in upnikom, ki pa za upnika glede višine obračunanih izvršiteljevih stroškov sploh ni bilo sporno.

7. V prvi fazi, ko gre za razmerje med izvršiteljem in upnikom v zvezi s stroški izvršitelja, dolžnik ne sodeluje. Zato ga obračun ne more vezati. Slednje pomeni, da mora sodišče pri naložitvi povrnitve stroškov dolžniku v razmerju do upnika vedno presojati pravilnost izvršiteljevega obračuna. 1

8. Ker o razmerju med upnikom (tožečo stranko) in dolžnikom (toženo stranko) sodišče prve stopnje sploh še ni odločalo, bo o vlogi tožeče stranke, s katero je zahtevala povračilo izvršiteljevih stroškov od tožene stranke za obdobje od 1. 6. 2018 do 31. 7. 2018, moralo odločiti v nadaljevanju postopka. 2 Ob tem sodišče druge stopnje še opozarja na razloge sklepa, s katerimi je sodišče prve stopnje že odločilo o stroških hrambe premičnin in sicer za obdobje od 16. 8. 2016 do 31. 12. 2016 (XI Pg 370/2016 z dne 29. 3. 2017, list. št. 138, 4. točka) in sklepa sodišča druge stopnje, opr. št. I Cpg 48/2018 z dne 14. 6. 2018 (list. št. 81, točka 15 in 21).

9. Sodišče druge stopnje tožeči stranki ni priznalo stroškov postopka z odgovorom na pritožbo, ker je sodišče druge stopnje odločilo o pritožbi iz drugih razlogov, kot jih je navajala tožeča stranka v odgovoru na pritožbo. Zato njeni stroški niso bili potrebni (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in jih nosi sama (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Več glej VSM sklep I Ip 1128/2015 z dne 14. 1. 2016.

2 V spisu sta za obdobje od 1. 8. 2018 do 31. 10. 2018 (list. št. 227, 228) in od 1. 11. 2018 do 30. 11. 2018 (list. št. 233, 234) še dve vlogi tožeče stranke za plačilo nadaljnjih stroškov hrambe, ki naj jih sodišče po stališču tožeče stranke naloži v plačilo toženi stranki. O teh zahtevah sodišče prve stopnje še ni odločilo.