Appeal dismissed: delegation of jurisdiction requires systemic impartiality doubt, not isolated judge issues.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's request to delegate jurisdiction to another court due to alleged bias. The defendant argued that a specific judge favored the plaintiff in multiple cases and ignored counterclaims, creating a systemic issue. The court held that such concerns belong to standard appeals or recusal motions, not delegation, which only applies when all judges at a court are objectively incapable of impartial decision-making.
Legislator headnote
AI generated67. člen ZPP; Delegation of jurisdiction to another competent court is permissible only when there are objective circumstances rendering all judges of the competent court unable to decide impartially, not merely due to doubts regarding individual judges' conduct.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja posamičnih sodnikov so praviloma namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnik je pred Okrožnim sodiščem v Kopru zoper toženca vložil tožbo za izpodbijanje pravnega dejanja, ki ga je v korist toženca storila A. A.
2. Toženec je predlagal delegacijo pristojnosti na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker dvomi v transparentno delovanje koprskega sodišča. Navaja, da sodeči sodnik posameznik v tej pravdi ter v pravdi, ki jo isti tožnik vodi zoper toženčevo partnerko, upošteva le tožnika, pisanja tožencev pa ignorira. Sodišče je napačno določilo vrednost spornega predmeta ter brez nadaljnjih preverb odredilo vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine toženca. Opisuje časovno dinamiko vlaganja določenih vlog strank in odredb sodišča ter sumi, da je pooblaščenec tožnika vedel za vsebino sklepa pritožbenega sodišča še preden ga je prejelo prvostopenjsko sodišče. Navaja primer, za katerega je slišal od prebivalcev B. in v katerem naj bi šlo za istega „akterja“ ter za podobno pridobitev nepremičnin na podlagi izčrpavanja tožencev. Toženka in njen partner se morata za svoje pravice boriti še s sodniki na Okrožnem sodišču v Kopru. Le na zahtevo bo sporočil več podatkov o „podobnem primeru“, saj živi v strahu. C. C. in D. C. sta zoper njega in njegovo partnerko v zadnjem letu in pol vložila sedem tožb z namenom finančnega izčrpavanja.
3. Predlog ni utemeljen.
4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Delegacijo je torej mogoče dopustiti predvsem takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti ter v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Predlagatelj delegacije mora zato navesti in utemeljiti konkretne razloge in okoliščine, ki se nanašajo na prav vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bi lahko pri razumnem človeku in v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na tem sodišču.
5. Okoliščin, ki jih navaja predlagatelj, ni mogoče uvrstiti med „drug tehten razlog“ v smislu 67. člena ZPP. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja posamičnih sodnikov so praviloma namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.
Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.