VSL Sklep I Cp 2058/2018 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Dediči imajo pravico izraziti pomisleke glede veljavnosti oporoke ter biti pri tem slišani s strani sodišča, kar mora biti razvidno iz zapisnika o zapuščinski obravnavi in iz razlogov sprejete odločitve. Če bi bili njihovi ugovori iz zapisnika jasno razvidni, sledil pa bi zapis sodišča, da tožbe ne bodo vlagali, ker so stroški preveliki, bi bila pritožba neutemeljena, a ob obstoječem zapisniku česa takega ni mogoče zaključiti. Morebitno omejevaje dediča pri uveljavljanju dedne pravice s strani sodišča pa ni dopustno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da v zapuščino po pok. J. K. sodijo denarna sredstva na osebnem računu št. ..., odprtem pri Banki X in pokojninski prejemki pri ZPIZ (I. točka izreka). Na podlagi zapustničine oporoke iz oktobra 2017 denarna sredstva pri Banki X, kot oporočna dediča dedujeta zapustničina nečakinja M. J. in nečak A. K., vsak do 1/2 (II. točka izreka). Pokojninske prejemke ZPIZ, glede katerih je nastopilo zakonito dedovanje, pa dedujejo zapustničina nečakinja H. K. in zapustničin nečak M. K., vsak do ¼, ter zapustničini nečakinja M. J. in nečaka A. K. in M. K., vsak do 1/6 (III. točka izreka).

2. Pritožnik v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da so s sodediči na sodišču izrazili pomisleke glede lastnoročne oporoke zapustnice in zahtevali, da se oporoka ne upošteva. Sodišče je nato dediče prestrašilo, češ da bodo z uveljavljanjem razveljavitve oporoke imeli velike stroške. Niso razumeli, da se sodišče v sklepu ne bo opredelilo do ugovorov, da ni šlo za pisavo, podpis zapustnice na oporoki in za njeno poslednjo voljo. Sodišče je v sklepu napačno zapisalo, da dediči oporoke ne izpodbijajo in da ne bodo vlagali tožbe na njeno razveljavitev. Predlaga zaslišanje dedičev H. K. in M. K. in priče S. K., ki jih je pripeljal na obravnavo. Vsi našteti bodo potrdili, da so na obravnavo prišli z namenom izpodbijanja oporoke. Povedali bodo tudi, kaj se je dogajalo na zapuščinski obravnavi. Predlaga razveljavitev sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je iz drugega odstavka zapisnika zapuščinske obravnave (list. št. 19), ki ga povzema tudi izpodbijani sklep o dedovanju, razvidno, da so se dediči pred sodiščem pogovarjali o veljavnosti oporoke. Toda iz zapisnika ni mogoče razbrati vsega, kaj so dediči trdili/navajali in kaj jim je svetovalo sodišče. Vsebina tega dela zapisnika, kot pravilno opozarja pritožnik, predstavlja zaključek pogovora med sodiščem in strankami zapuščinskega postopka, ne pa njegove celotne vsebine oziroma predhodnega poteka, zato višje sodišče ne more preveriti pritožbenih navedb in nanje odgovoriti. Ker ni jasno, kakšne ugovore/pomisleke so v zvezi z oporoko dediči imeli, višje sodišče ne more niti pritrditi niti zavrniti pritožbenih navedb, v dvomu pa mora slediti pritožniku, ki bo kot dedič, ki je bil vključen v dedni postopek, sicer vezan na pravnomočen sklep o dedovanju in bo izgubil sleherno možnost uveljavljati pravice v tem ali v drugem postopku.

5. Po oceni pritožbenega sodišča je pritožnik že z navedbami uspel vzbuditi dvom v zaključek prvostopenjskega sodišča, da dediči oporoki niso nasprotovali. Ti imajo pravico izraziti pomisleke glede veljavnosti oporoke ter biti pri tem slišani s strani sodišča, kar mora biti razvidno iz zapisnika o zapuščinski obravnavi in iz razlogov sprejete odločitve. Če bi bili njihovi ugovori iz zapisnika jasno razvidni, sledil pa bi zapis sodišča, da tožbe ne bodo vlagali, ker so stroški preveliki, bi bila pritožba neutemeljena, a ob obstoječem zapisniku česa takega ni mogoče zaključiti. Morebitno omejevaje dediča pri uveljavljanju dedne pravice s strani sodišča pa ni dopustno.

6. Višje sodišče je na podlagi navedenega pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Kršitve, ki jo je zagrešilo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. Temeljna funkcija višjega sodišča je kontrola nad prvostopenjskim. V primeru, da bi se v ponovljenem postopku izkazalo, da bo pritožnik (sam ali skupaj s sodediči) izpodbijal oporoko, bo potrebna prekinitev postopka in napotitev tistega, katerega pravica je manj verjetna, na pravdo, ta sklep pa mora biti podvržen pravici do pritožbe. Če bi višje sodišče odločalo samo, bi strankam to možnost odvzelo. Sodišče prve stopnje naj zato v novem postopku ugotovi pravo voljo dedičev glede oporoke in nato, če bo treba, dediče napoti na pravdo, sicer pa izda sklep o dedovanju.

7. PRAVNI POUK: Proti temu sklepu je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če vloži pritožbo po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.