Appeal dismissed because debtor lacks legal interest; execution halted but enforcement proceedings continue.

I. Pritožba se zavrže.

II. Dolžnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V konkretnem primeru dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo. Dejstvo je, da se je z izpodbijanim sklepom ustavila le izvršba ne pa izvršilni postopek. To pa pomeni, da bo moralo prvo sodišče v nadaljevanju postopka še odločati o predlogu za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa o izvršbi, kakor tudi o ugovoru dolžnika. Razlikovati je namreč potrebno samo ustavitev izvršbe od ustavitve izvršilnega postopka oziroma konca postopka, tudi v primeru, da gre za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Posledično ustavitev izvršbe ne teorija ne sodna praksa ne enačita z ustavitvijo oziroma koncem postopka. Postopek je končan, ko stranke ali drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj oziroma ko je odločeno o vseh procesnih dejanjih strank, medtem ko se z ustavitvijo izvršbe označuje neuspešen konec faze oprave izvršbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo ustavilo.

2. Zoper navedeni sklep vlaga dolžnik pritožbo, v kateri opozarja, da je upnik predlog za umik vložil 30. 10. 2017, pred tem pa je dolžnik vložil predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti ter ugovor proti sklepu o izvršbi, o čemer pa sodišče prve stopnje še ni odločalo. Dolžnik ima pravni interes za pritožbo. Če bi se ugotovilo, da je bil predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti spremenjen ter če bi se v nadaljevanju ugotovilo še, da je utemeljen dolžnikov ugovor, bi prišlo do razveljavitve kondemnatornega dela sklepa o izvršbi, ki zdaj predstavlja izvršilni naslov, v nadaljevanju pa lahko tudi do popolne zavrnitve upnikovega zahtevka (podobno VSM sklep I Ip 83/2015). Stanje, ko se ugotovi, da upnik ni imel terjatve do dolžnika, je vsebinsko bistveno drugačno od stanja, ko se izvršba zgolj ustavi. Dolžnik na koncu še navaja, da mu ni znano, zakaj je upnik umaknil predlog za izvršbo. Če je to storil, ker je prejel izpolnitev, dolžnik navaja, da on upniku ni ničesar plačal. Ker gre za zatrjevanje negativnega dejstva, v zvezi s tem ne more predložiti nobenega dokaza. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. V skladu s prvim in četrtim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je pritožba nedovoljena, če jo vloži oseba, ki nima pravnega interesa za pritožbo. V konkretnem primeru dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo. Dejstvo je, da se je z izpodbijanim sklepom ustavila le izvršba ne pa izvršilni postopek. To pa pomeni, da bo moralo prvo sodišče v nadaljevanju postopka še odločati o predlogu za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa o izvršbi, kakor tudi o ugovoru dolžnika. Razlikovati je namreč potrebno samo ustavitev izvršbe od ustavitve izvršilnega postopka oziroma konca postopka, tudi v primeru, da gre za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Posledično ustavitev izvršbe ne teorija ne sodna praksa ne enačita z ustavitvijo oziroma koncem postopka. Postopek je končan, ko stranke ali drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj oziroma ko je odločeno o vseh procesnih dejanjih strank, medtem ko se z ustavitvijo izvršbe označuje neuspešen konec faze oprave izvršbe. Torej ustavitev izvršbe ne pomeni nujno tudi že konca postopka. V konkretnem primeru izvršilni postopek še ni končan, saj izvršilno sodišče še ni odločilo o vseh pravnih sredstvih dolžnika ter bo moralo o njih odločati v nadaljevanju postopka. Pravilno pa je ustavilo izvršbo in če je izvršba ustavljena, se izvršba ne bo nadaljevala, zato zoper navedeni sklep pritožnik nima pravnega interesa, saj je njemu v korist. Sklep VSM I Ip 83/2015, na katerega pa se sklicuje pritožnik v pritožbi, ne ureja enakega dejanskega stanja, saj ureja uporabo 43. člena ZIZ v primeru, da teče postopek za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova ter da je prišlo do umika predloga za izvršbo še v ugovornem roku.

5. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo dolžnika zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Posledično pa odločilo, da sam krije stroške pritožbenega postopka, saj ne gre za stroške, ki bi jih upnik dolžniku neutemeljeno povzročil (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šestim odstavkom 38. člena ZIZ).