Appeal allowed: Court finds tax waiver denial violates right to court protection due to family member non-cooperation.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Ureditev, ki v primeru, da vlagatelj svojemu predlogu za taksno oprostitev tudi po pozivu ne predloži podatkov o družinskih članih oziroma njihovega soglasja za pridobitev podatkov po uradni dolžnosti, določa zavrženje takšnega predloga, lahko pomeni poseg v pravico do sodnega varstva ali pravico do pravnega sredstva, kadar družinski člani nočejo sodelovati in predlagatelju nočejo dati svojih podatkov in soglasij oziroma do teh podatkov predlagatelj ne more priti, ker zanje sam ne ve, iz upravičenih razlogov pa mu jih družinski člani ne morejo podati. Dolžnikov predlog za taksno oprostitev, v katerem navaja, da prejema le denarno socialno pomoč, s katero si plačuje stroške bivanja in terapij v programu za odvajanje odvisnosti, kjer se trenutno nahaja, zaradi česar tudi ne more do podatkov o svojih družinskih članih, je primeren za njegovo vsebinsko obravnavo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot nepopoln zavrglo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik. Ponovno navaja, da je vključen v program za zdravljenje odvisnosti in zato trenutno nima stikov z družinskimi člani, zaradi česar njihovih podpisov ni mogel posredovati. Vso prejeto socialno pomoč nameni za bivanje ter terapijo v programu.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v drugem odstavku 12. člena določa, kaj vse (torej katere podatke in izjave) mora predlog za oprostitev plačila sodne takse vsebovati: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, enotno matično številko občana in državljanstvo stranke oziroma naziv, sedež, davčno in matično številko pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika; osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, enotno matično številko občana in državljanstvo družinskih članov stranke; podatke o zadevi; podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 12.a člena tega zakona oziroma podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke iz prvega odstavka 12.b člena tega zakona, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena tega zakona; soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost; da so vsi podatki iz četrte alinee tega odstavka, ki jih je stranka navedla v predlogu, resnični, točni in popolni, za kar stranka in njeni polnoletni družinski člani prevzemajo vso premoženjsko odgovornost; podpise stranke in njenih polnoletnih družinskih članov. Če predlog stranke vsega navedenega ne vsebuje, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah in stranko poziva na dopolnitev (tretji odstavek).

6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da je dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks tudi po dopolnitvi ostal nepopoln, oprlo na ugotovitev, da je dolžnik svoj predlog sicer dopolnil s svojimi podatki in s svojim soglasjem, ni pa ga dopolnil s podatki o družinskih članih, prav tako pa tudi ni predložil soglasja polnoletnih družinskih članov za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost.

7. Po presoji sodišča druge stopnje pa je potrebno v predmetni zadevi izhajati iz stališča, da ureditev, ki v primeru, da vlagatelj svojemu predlogu za taksno oprostitev tudi po pozivu ne predloži podatkov o družinskih članih oziroma njihovega soglasja za pridobitev podatkov po uradni dolžnosti, določa zavrženje takšnega predloga, lahko pomeni poseg v pravico do sodnega varstva ali pravico do pravnega sredstva, kadar družinski člani nočejo sodelovati in predlagatelju nočejo dati svojih podatkov in soglasij oziroma do teh podatkov predlagatelj ne more priti, ker zanje sam ne ve, iz upravičenih razlogov pa mu jih družinski člani 1 ne morejo podati, kar zatrjuje tudi dolžnik (primerjaj Ustavno odločbo U-I-46/15 z dne 25. 4. 2018).

8. Sodišče druge stopnje se tako z zaključkom prvostopenjskega sodišča ne strinja in meni, da je bil dolžnikov predlog za taksno oprostitev v konkretnem primeru, ko dolžnik navaja, da prejema le denarno socialno pomoč 2 , s katero si plačuje stroške bivanja in terapij v programu za odvajanje odvisnosti, kjer se trenutno nahaja, zaradi česar tudi ne more do podatkov o svojih družinskih članov, primeren za njegovo vsebinsko obravnavo. Sodišče druge stopnje je zato odločitev o zavrženju dolžnikovega predloga za taksno oprostitev razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da vsebinsko odloči o dolžnikovem predlogu (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Družinski člani, ki se upoštevajo pri presoji materialnega položaja prosilca so le zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti in otroci oziroma pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz prejšnjega stavka dolžni preživljati po zakonu - primerjaj 10. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

2 Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov se ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje družinskih članov, in sicer se v ta namen uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke (Zakon o socialno varstvenih prejemkih) in se nanašajo na uveljavljenje pravice do denarne socialne pomoči. Podatke o upravičenosti do denarne socialne pomoči, ki vključujejo podatek o obstoju pravice do denarne socialne pomoči in obdobje njenega prejemanja pridobi sodišče po uradni dolžnosti (12a. člen ZST-1).