Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep I Cp 29/2019 ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.29.2019 AI generated

Appeal allowed; first-instance court erred by rejecting claim as unspecific without hearing plaintiff, violating procedural rights.

Case Number VSL Sklep I Cp 29/2019
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court granted the appeal, quashed the first-instance judgment, and remanded the case for retrial. The plaintiff argued that the lower court improperly dismissed their claim for unpaid utility bills as 'unspecific' without giving them a chance to clarify the details. The court found this approach violated the plaintiff's right to be heard and constituted a fundamental procedural error under the Code of Civil Procedure. Consequently, the appeal was upheld, and the case was sent back to the first-instance court to properly adjudicate the specific claims.

Legislator headnote

AI generated

Article 339(2)(8) of the Code of Civil Procedure; Article 354(1) of the Code of Civil Procedure: A fundamental procedural violation occurs when a court rejects a claim as unspecific without affording the party an opportunity to clarify, necessitating the quashing of the judgment and remittal for retrial.

Keywords

AI generated
fundamental procedural violation right to be heard unspecific claim quashing of judgment remittal for retrial Code of Civil Procedure utility bill dispute

Cited Legislation

AI generated
Article 339(2)(8) of the Code of Civil Procedure
Article 354(1) of the Code of Civil Procedure
Article 458(1) of the Code of Civil Procedure
Article 354 of the Code of Civil Procedure
Article 165(3) of the Code of Civil Procedure
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

S tem, ko je sodišče tožbo štelo za nesklepčno, je tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in mu kršilo pravico do izjave v postopku. Gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je narekovala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 19086/2015 s 5. 3. 2015 v prvem in tretjem odstavku izreka in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnik zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Ne soglaša z razlogi sodišča, da je tožba nesklepčna, saj iz navedenih dejstev izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. S tem, ko je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi pomanjkljive trditvene in dokazne podlage, ne da bi ga pozvalo, da navede manjkajoča dejstva, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 285. členom ZPP. Toženec ni ugovarjal višini vtoževanega zneska ali posameznim računom in jih tudi ni konkretizirano prerekal. Izražal je le negativno mnenje glede odlokov, na podlagi katerih so bili računi izdani, pri čemer neustreznost odlokov ni predmet postopka. Sodišče je v 3. točki obrazložitve ugovor toženca interpretiralo izključno v njegovo korist, saj iz vloge ne izhaja takšno stališče, kot ga je povzelo. Toženec namreč ni ugovarjal, da bi bili zneski nepravilni. S tem je sodišče zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Odločitev predstavlja sodbo presenečenja, ker jo je sodišče oprlo na dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala. S svojim ravnanjem je tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in mu kršilo pravico do izjave. Predlaga, da pritožbeno sodišče tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V sporih majhne vrednosti, kot je obravnavani, je na podlagi prvega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodbo moč izpodbijati samo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP.

5. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ocenilo, da tožnik s svojimi navedbami ni zadostil zahtevi po sklepčnosti zahtevka. S takim stališčem pritožbeno sodišče ne soglaša. Tožnik je že v predlogu za izvršbo navedel, da od toženca zahteva plačilo zneska 256,22 EUR na podlagi dvajsetih računov za komunalne storitve, ki jih je k dopolnitvi tožbe tudi predložil. Hkrati je pojasnil, da so računi v celoti neplačani, da jih je toženec prejel in so sestavljeni v skladu z odlokoma o gospodarskih javnih službah in o ustanovitvi tožnika kot izvajalca gospodarske javne službe odlaganja komunalnih odpadkov na območju Občine X. Omenjeno, upoštevajoč podrobno razčlenjene postavke na priloženih računih, za sklepčnost tožbe zadostuje. Nerazumno bi bilo zahtevati od tožnika, da vsebino celotnih računov prepiše v tožbo oziroma povzame vse postavke, kadar gre za primere, ko so ti v celoti neplačani. To bi prispevalo zgolj k nepreglednosti tožbe, ne pa k njeni razumljivosti. Podana trditvena podlaga v konkretnem primeru nedvomno utemeljuje obstoj pravne posledice, kot jo z zahtevkom izraža tožnik, nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od sklepčnosti ugovora toženca in vpliva na utemeljenost tožbenega zahtevka kot posledico dokaznega postopka.

6. Tožnik v pritožbi sicer utemeljeno opozarja na obstoj kršitve določila 285. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena citiranega zakona zaradi opustitve materialnoprocesnega vodstva, vendar gre za kršitev, ki je pritožbeno sodišče glede na določilo prvega odstavka 458. člena ZPP ne more upoštevati. S tem, ko je sodišče tožbo štelo za nesklepčno, je tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in mu kršilo pravico do izjave v postopku. Gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je narekovala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (354. člen ZPP). V novem postopku naj sodišče izhaja iz pravočasnih trditev strank, ki se nanašajo na konkretni spor, nato pa izvede dokazni postopek ter se opredeli do utemeljenosti terjatve po posamičnih računih.

7. Pritožbeno sodišče je odločitev o razveljavitvi sodbe sprejelo na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP, saj je ocenilo, da ta ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Izvajanje celotnega dokaznega postopka pred pritožbenim sodiščem ne bi bilo ekonomično, poleg tega pa bi se sodišče prvič opredelilo do trditvene podlage obeh strank, s čimer bi lahko poseglo v njuno pravico do pritožbenega preizkusa.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP.