Appeal allowed; service record errors require retrial to clarify delivery validity under ZPP.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court overturned the first-instance decision that invalidated the enforceability certificate due to conflicting data on the service record. The appellant argued that a clerk's error in marking the mailbox as unusable was a mere lapse, while the opposing party contended the record proved the letter was returned. The court ruled that since the law permits service via both the mailbox and the defendant's registered address, the appellant must be allowed to prove the correct delivery method through new evidence.
Legislator headnote
AI generated4th paragraph of Article 142 of the ZPP; 2nd paragraph of Article 42 of the Enforcement Act; The court must allow a party to clarify conflicting service records when the law permits alternative valid service methods, ensuring the principle of contradiction in enforcement proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Tožniku je treba dopustiti, da s predlaganimi dokazi dokazuje pravilnost vročitve oziroma morebitno napako vročevalca pri zapisu na vročilnici ter mu s tem omogočiti razjasnitev okoliščin vročitve.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, s katerim je ugotovljeno, da je zamudna sodba z dne 26. 2. 2018, opr. št. III P 1505/2018, postala pravnomočna 20. 4. 2018.
2. Zoper sklep se tožnik pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in predlaga pritožbenemu sodišču, da ga spremeni tako, da v celoti ohrani v veljavi potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, ali pa da ga razveljavi. Opozarja, da je vročevalec ob vročanju zamudne sodbe na vročilnici nepravilno označil, da je hišni predalčnik neuporaben in je zato razveljavitev potrdila o pravnomočnosti iz tega razloga neutemeljena. Glede na dejstvo, da vročevalec sodnega pisanja ni vrnil sodišču, ampak je na vročilnico celo odtisnil štampiljko, da je pisno bilo vloženo v hišni predalčnik, gre utemeljeno sklepati, da je tudi sam vročevalec štel, da je predalčnik primeren za vročanje. Morebitna označitev, da predalčnik ni primeren za vročanje, je očiten lapsus vročevalca. Predalčnik je namreč v povsem brezhibnem stanju in je na njem priimek tožene stranke. Tožena stranka ima hišni predalčnik na naslovu A., kjer je po podatkih Centralnega registra prebivalstva njeno stalno prebivališče in naslov za vročanje. Tožeča stranka v zvezi z navedenim predlaga zaslišanje vročevalca in ogled na kraju samem.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je odločitev o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe oprlo na podatke vročilnice (pripeta k list. št.22 spisa), v kateri je najprej navedeno, da tožencu priporočenega pisma ni bilo mogoče osebno vročiti, zato je bilo 5. 3. 2018 v njegovem hišnem predalčniku puščeno obvestilo, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. V nadaljevanju pa je navedeno, da naslovnik pisma v tem roku, odkar mu je bilo puščeno obvestilo, pisma ni dvignil. Na vročilnici je odtisnjena štampiljka "pismo vloženo v hišni predalčnik", nato pa podčrtan tekst obvestila, da naslovnik nima hišnega oziroma izpostavljenega predalčnika, zato se pismo vrača sodišču.
5. Prvostopenjsko sodišče pravilno ugotavlja, da so na vročilnici nasprotujoči si podatki, po katerih se ne da ugotoviti, ali je vročevalec tožencu pustil zamudno sodbo v hišnem predalčniku ali pa jo je vrnil sodišču, ker naslovnik ni imel predalčnika ali je bil ta neuporaben.
6. Pritožba ima prav, da je po določbi četrtega odstavka 142. člena ZPP na oba načina sodno pisanje lahko pravilno vročeno. Hkrati se sklicuje na izpisek iz Centralnega registra prebivalstva, iz katerega izhaja, da ima toženec stalno prebivališče prijavljeno na naslovu v tožbi oziroma na naslovu vročanja. Zaradi navedenega je treba dopustiti tožniku, da s predlaganimi dokazi dokazuje pravilnost vročitve oziroma morebitno napako vročevalca pri zapisu na vročilnici ter mu s tem omogoči razjasnitev okoliščin vročitve. Ker je prvostopenjsko sodišče o razveljavitvi klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe odločalo po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, je to pomembno tudi zato, da se tožniku omogoči kontradiktornost postopka.
7. Zato je potrebno izpodbijani sklep o razveljavitvi klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP), v katerem se bo moralo opredeliti do vseh zgoraj povzetih relevantnih trditev tožnika.