Appeal dismissed as inadmissible because the lower court's decision lacks a statutory appeal provision and the value is too low for review.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal, confirming the first-instance court's rejection of the plaintiff's claim. The appellant argued for a full review of the lower court's decision based on constitutional rights and specific statutes, but the court found the appeal procedurally inadmissible. The decision rests on the absence of a statutory appeal mechanism for this type of ruling and the fact that the disputed value falls below the threshold for review.
Legislator headnote
AI generatedZPP 365. člen; 367. člen: An appeal against a ruling of a higher court is inadmissible if no appeal is foreseen by law and the value of the disputed part of the final judgment does not exceed the statutory limit for review.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Pritožba zoper sklep višjega sodišča ni dopustna, saj gre za sklep, zoper katerega ni predvidena pritožba po ZPP. Tudi če bi vlogo tožene stranke obravnavali kot revizijo, tudi ta ni dovoljena, ker ni vložena po odvetniku in ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 40.000,00 EUR. Poleg tega je prepozna.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo tožene stranke z dne 26.3.2018.
2. Zoper ta sklep vlaga pritožbo (v dveh vlogah) dedič tožene stranke I. M. V pritožbi se sklicuje na nekatere določbe Ustave RS, Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Zakon o upravnem postopku (ZUP), Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Kazenski zakonik (KZ-1), v pritožbi naštete sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, sodbo Ustavnega sodišča RS v zadevi Patria, nekaj členov Evropske konvencije o človekovih pravicah skupaj s protokoli, Zakon o varstvu potrošnikov, Zakon o sodiščih, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Navaja, da komunalno podjetje terja plačilo za storitev, ki ni bila izvedena. Sodišče bi moralo upoštevati ustavno pravico, ki vsakomur zagotavlja možnost pritožbe proti odločbam sodišč, ne glede na to, če ima oseba opravljen pravniški državni izpit. Sodišče bi moralo pritožbo glede na 23. člen Ustave RS presojati vsebinsko. Predlaga izvedbo javnega in poštenega sojenja, zaslišanje vseh prič in izvrševanje temeljnih človekovih pravic.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je vlogo pritožnika z dne 26.3.2018, naslovljeno kot pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2482/2017, z dne 28.2.2018, zavrglo. Pravilno je pojasnilo, da pritožba zoper sklep višjega sodišča ni dopustna, saj gre za sklep, zoper katerega ni predvidena pritožba po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP 1 ). Tudi če bi vlogo tožene stranke obravnavali kot revizijo, tudi ta ni dovoljena. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 40.000,00 EUR. Revizija je poleg tega prepozna upoštevajoč 367. člen ZPP in 367. b člen ZPP. Prav tako tožena stranka ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je revizija nedovoljena. Glede obveznega zastopanja po odvetniku v revizijskem postopku je višje sodišče že v sklepu z dne 28.2.2018 pritožniku pojasnilo, da je takšna ureditev dopustna z vidika ustavnih določb.
5. Ker pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku odloča zgolj o pravilnosti konkretne odločitve, ki se s posamezno pritožbo izpodbija, ob tem ni mogoče posegati v že pravnomočne odločitve, ki so bile sprejete v teku tega postopka, zato se do takšnih očitkov pritožbeno sodišče ne opredeljuje.
6. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.