Appeal dismissed; court cannot review administrator's conduct when concluding bankruptcy proceedings. The court rejected claims that the administrator failed to locate movable assets or that security rights were improperly revoked. The court held that the first-instance decision to terminate bankruptcy was correct and the appeal was unfounded.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Večina pritožbenih navedb je usmerjena v kritiko delovanja upravitelja, ki pa ne more biti predmet presoje utemeljenosti izpodbijanega sklepa o končanju stečajnega postopka.

Ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da upravitelj ni izvedel nobenih pravno relevantnih dejanj za ugotovitev obstoja in lokacije premičnin. Vprašanje, ali je izvedel prav vsa dejanja (katera konkretno, pritožba niti ne navaja), ne more biti razlog za očitek, da je neresnična njegova izjava, ki je bila podlaga za končanje stečajnega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom končalo stečajni postopek in upravitelja razrešilo.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila upnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa, ter da se upravitelju naloži izvedbo dejanj, ki bodo zagotovila najboljše pogoje za plačilo upnikov in ločitvenih upnikov stečajnega postopka.

3. Upravitelj je navedbam v pritožbi nasprotoval in predlagal potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je upravitelj opravil vsa dejanja v postopku in predložil končno poročilo v skladu z 2. odstavkom 375. člena ZFPPIPP, zato je sodišče prve stopnje stečajni postopek končalo in upravitelja razrešilo (1. in 2. točka 1. odstavka 376. člena ZFPPIPP).

6. Pritožnica se ne strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je upravitelj opravil vsa dejanja, ter navaja, da je sodišče zgolj nekritično sledilo upraviteljevemu predlogu. Upravitelju očita, da je „našel“ le nepremično premoženje, ni pa izvedel nobenih pravno relevantnih dejanj za ugotovitev obstoja in lokacije premičnin, ki so bile zastavljene za zavarovanje terjatev upnice po pogodbi o dolgoročnem posojilu št.000-7220 z dne 21.2.2008, na podlagi katere je dolžnik 25.3.2008 prejel posojilo v višini 322.775,83 EUR. Upnica se ne strinja niti z odločitvijo, da je ločitvena pravica na nepremičninah prerekana ter opozarja, da 6. odstavek 61. člena ZFPPIPP določa, da po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev stečajni upravitelj terjatve, ki jih je priznal, ne more več prerekati.

7. Višje sodišče pritožbenim razlogom ne sledi. Predvsem ugotavlja, da je večina pritožbenih navedb usmerjena v kritiko delovanja upravitelja, ki pa ne more biti predmet presoje utemeljenosti izpodbijanega sklepa o končanju stečajnega postopka. Pritožnica ne zatrjuje (še manj dokazuje), da je v dosedanjem postopku kakorkoli načela vprašanje pravilnosti ravnanja stečajnega upravitelja, ki mu očita, da ni izvedel nobenih pravno relevantnih dejanj za ugotovitev obstoja in lokacije premičnin, ki so bile zastavljene po zgoraj navedeni pogodbi, kar tudi sicer ne drži. Kot izhaja iz odgovora upravitelja, na navedbe katerega pritožnica ni odgovorila, je upravitelj opravil več dejanj, da bi izsledil premično premoženje, ki naj bi bilo v lasti stečajnega dolžnika in ga na dan začetka stečajnega postopka dolžnik ni imel v posesti. Kot je navedel v otvoritvenem poročilu z dne 30.09.2016, je imel stečajni dolžnik premičnine, ki so bile pred začetkom stečajnega postopka zarubljene v izvršilnih postopkih s strani izvršiteljev. Upravitelj je izvršitelje kontaktiral in jih pisno pozval, da mu poročajo, kje se premičnine nahajajo in kaj se je z njimi zgodilo v času rubeža. Iz odgovorov, ki jih je prejel, je razvidno, da premičnin ni bilo že v času, ko se je opravila 1. javna dražba v izvršilnem postopku oziroma jih je dolžnik odtujil že pred tem. Upravitelj je večkrat poskušal kontaktirati tudi bivšega direktorja, da bi pridobil podatke o premičninah ter je sodišču tudi predlagal razpis naroka za zaslišanje, kar je podrobneje opisano v odgovoru na poziv sodišča z dne 15.06.2017. Glede naroka je bil s strani sodišča z dopisom z dne 19.06.2017 obveščen, da narok ne bo razpisan, ker je obstoj stečajne mase v domeni stečajnega upravitelja in ne sodišča, ter da v kolikor upravitelj šteje, da so odgovorne osebe stečajnega dolžnika s premoženjem stečajnega dolžnika razpolagale v nasprotju z določili ZIZ, ZFPPIPP ali drugimi predpisi, lahko sproži ustrezne postopke.

8. Glede na zgoraj navedeno ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da upravitelj ni izvedel nobenih pravno relevantnih dejanj za ugotovitev obstoja in lokacije premičnin. Vprašanje, ali je izvedel prav vsa dejanja (katera konkretno, pritožba niti ne navaja), ne more biti razlog za očitek, da je neresnična njegova izjava, ki je bila podlaga za končanje stečajnega postopka. Pritožba zgolj kategorično navaja, da bi upravitelj moral najti premično premoženje dolžnika, in čeprav na načelni ravni drži, da bi za prodajo ali rubež morala obstajati dokumentacija, to ne pomeni nujno, da je temu tako tudi v konkretnem primeru. Niti sodišče prve stopnje niti višje sodišče nimata podlage za zaključek, da upravitelj ni opravil vseh dejanj, da bi premično premoženje našel. Pritožbene špekulacije, kaj bi moral upravitelj storiti, pa ni, same zase ne morejo zadoščati, še zlasti, ker je že zgoraj opozorjeno, da pritožnica ne zatrjuje, da je pred vloženo pritožbo zoper končanje stečajnega postopka imela kakršnekoli ugovore zoper delo stečajnega upravitelja.

9. Glede upničinih navedb, ki se nanašajo na odločitev v zvezi s prerekanjem ločitvene pravice, je upravitelj pojasnil, da je bila v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 28.09.2016 upničina terjatev v višini 417.165,03 EUR pod zaporedno št. 14 priznana v celoti, ločitvena pravica na premičninah pa pod pogojem, da premičnine niso bile prodane v izvršilnem postopku in so v lasti stečajnega dolžnika. Po prejemu obvestila naslovnega sodišča z dne 16.10.2017, da naj upravitelj vloži popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev skladno z navodili v pozivu z dne 24.05.2017, v kolikor je dejansko stanje glede prijavljenih ločitvenih pravic na premičninah stečajnega dolžnika razjasnjeno (katere premičnine so v lasti in posesti stečajnega dolžnika in kje se te premičnine nahajajo), je upravitelj sodišču 27.10.2017 posredoval popravek osnovnega seznama, v katerem je prerekal ločitvene pravice na premičninah, saj le-te niso niti v lasti niti v posesti stečajnega dolžnika. Osnovni seznam je bil tako popravljen le v izjavi upravitelja. V nadaljevanju je upravitelj 6.12.2017 sodišču posredoval dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev in 5.01.2018 še končni seznam preizkušenih terjatev, ki je bil izdelan skladno z napotitvami sodišča v obvestilu upravitelju o ugovorih proti dopolnjenemu seznamu o preizkusu terjatev in ugovorih o prerekanju terjatev z dne 28.12.2017. Sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih pravic je sodišče izdalo dne 10.01.2018, z njim pa odločilo o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev in ločitvenih pravic. Upnica pritožbe zoper navedeni sklep ni vložila, tako da je 1.2.2018 postal pravnomočen.

10. Upnica s pritožbenimi razlogi glede na zgoraj navedeno ne more uspeti. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

11. Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.