VSL Sklep II Cp 2037/2018 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

V obravnavani zadevi je tožnica v zadevi, ki se vodi po tožbi toženca odgovorila na tožbo ter hkrati vložila nasprotno tožbo, vse v dveh izvodih s prilogami. Z vložitvijo nasprotne tožbe sta tako nastala dva samostojna postopka, ki bi ju sodišče lahko samostojno obravnavalo ali pa združilo v enotno obravnavanje. V skladu s sodnim redom je prvo sodišče nasprotno tožbo pravilno vpisalo na novo, vendar pa formalni vpis pod novo opr. št. ne more vplivati na pravno naravo in vsebino nasprotne tožbe kot procesnega inštituta ZPP, ki ni popolnoma neodvisen od postopka po tožbi, saj nasprotne tožbe ni mogoče vložiti pred začetkom in ne po prenehanju glavne pravde.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi šestega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku 1 zavrglo tožbo, ker tožeča stranka v danem roku tožbe ni ustrezno popravila, saj vloge oziroma prilog ni vložila v zadostnem številu izvodov.

2. Zoper navedeno odločitev se je pravočasno pritožila tožnica. Navaja, da je v zadevi, ki se vodi po tožbi toženca vložila nasprotno tožbo v dveh izvodih z dvema izvodoma prilog – za sodišče in za toženca, kar je skladno s prvim odstavkom 106. člena ZPP. Opozarja, da nasprotna tožba procesno ni neodvisna od postopka po tožbi, saj nasprotne tožbe ni mogoče vložiti niti pred začetkom niti po prenehanju glavne pravde. Vložitev nasprotne tožbe predstavlja združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zaradi zagotavljanja uresničevanja pravice do izjave v postopku mora stranka izročiti sodišču vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in za nasprotno stranko, ter v obliki, da jih sodišče lahko vroči. To velja tudi za priloge (prvi odstavek 106. člena ZPP). Če stranka sodišču ne izroči zadostnega števila izvodov vloge oziroma prilog, je to formalna pomanjkljivost, ki od sodišča zahteva ravnanje po 108. členu ZPP. Če vložnik ne ravna po tem nalogu, sodišče vlogo zavrže.

5. V primeru, da tožena stranka vloži nasprotno tožbo in sodišče ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz 183. člena ZPP, nasprotne tožbe ne zavrže, pač pa mora šteti, da gre za samostojno tožbo. Če sodišče nasprotno tožbo dovoli, se praviloma zahtevek iz tožbe in nasprotne tožbe obravnavata skupaj (tako kot v primeru kumulacije zahtevkov; 182 člen ZPP). Sodišče pa lahko pravdi razdruži (300. člen ZPP). 2

6. V obravnavani zadevi je tožnica v zadevi, ki se vodi po tožbi toženca odgovorila na tožbo ter hkrati vložila nasprotno tožbo, vse v dveh izvodih s prilogami. Z vložitvijo nasprotne tožbe sta tako nastala dva samostojna postopka, ki bi ju sodišče lahko samostojno obravnavalo ali pa združilo v enotno obravnavanje. V skladu s sodnim redom je prvo sodišče nasprotno tožbo pravilno vpisalo na novo, vendar pa formalni vpis pod novo opr. št. ne more vplivati na pravno naravo in vsebino nasprotne tožbe kot procesnega inštituta ZPP, ki ni popolnoma neodvisen od postopka po tožbi, saj nasprotne tožbe ni mogoče vložiti pred začetkom in ne po prenehanju glavne pravde.

7. Ne glede na to, da je pritožnica vložila nasprotno tožbo hkrati z odgovorom na tožbo (z isto vlogo), je dejstvo, da je nasprotno tožbo s prilogami vložila v dveh izvodih, s tem pa je zadostila pogoju, da mora biti vloga vložena v zadostnem številu izvodov, to je za sodišče in nasprotno stranko.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

1 V nadaljevanju ZPP

2 Primerjaj A. Galič: Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana, 2006, stran 176 in 177.