Free legal aid denied for ECHR appeal when domestic remedies were not exhausted. The court dismissed the request because the applicant failed to use all available Slovenian legal avenues before seeking international relief.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Za ponovno zastopanje se šteje svetovanje in zastopanje v postopkih pred domačimi in mednarodnimi sodišči ter institucijami, ustanovljenimi za izvedensodno poravnavanje sporov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči in sicer smiselno za pravno svetovanje in zastopanje pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). Svojo odločitev tožena stranka v obrazložitvi utemeljuje z ugotovitvijo, da tožeča stranka v konkretnem socialnem sporu nima možnosti za uspeh, saj ni izčrpala vseh pravnih sredstev v Republiki Sloveniji. Ugotavlja, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani s sodbo opr. št. VI Ps 666/2016 z dne 30. 1. 2017, ki je postala pravnomočna 18. 2. 2017, zavrnilo tožbo prosilca A.A., zoper toženo stranko Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, zaradi priznanja pravice do invalidske pokojnine. V skladu s pravnim poukom je imel prosilec možnost, da v roku 15 dni po vročitvi sodbe vloži tožbo pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, ki pa je ni vložil. Glede na veljavno zakonodajo bi moral prosilec vložiti pritožbo zoper sodbo na Višje delovno in socialno sodišče. V primeru, da na drugostopenjskem sodišču ne bi uspel, pa bi moral vložiti tudi katero izmed izrednih pravnih sredstev na Vrhovno sodišče RS, in nato še ustavno pritožbo na Ustavno sodišče RS. Prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bila zato v skladu s 24 členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnjena, ker zadeva v zvezi s katero je prosilec zaprosil za brezplačno pravno pomoč nima verjetnega izgleda za uspeh.

2. Tožeča stranka se z navedeno odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri zatrjuje, da so ji bile z izpodbijano odločbo kršene ustavne pravice in sicer iz 2., 14. in 22. člena Ustave RS. Navaja, da je v času, ko bi se morala pritožiti, zbolela in hodila na kemoterapijo v Ljubljano. Prav tako ni vedela, da država nudi brezplačno pravno pomoč socialno šibkejšim in je nasedla govoricam, da lahko pomoč najde le na ESČP. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa predložila upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po določbi 26. člena ZBPP se lahko brezplačna pravna pomoč med drugim dodeli tudi za pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči. Za zagotovitev spoštovanja obveznosti, ki so jih sprejele podpisnice Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju Konvencija), je bilo ustanovljeno ESČP (19. člen Konvencije) V skladu s 33. členom citirane Konvencije sme sodišče obravnavati zadevo šele po potem, ko so bila izčrpana vsa domača pravna sredstva v skladu s splošno priznanimi pravili mednarodnega prava in v šestih mesecih od dne, ko je bila sprejeta dokončna odločitev po domačem pravu.

6. Upoštevaje navedeno in iz izpodbijane odločbe razvidnega dejanskega stanja, ki mu tožeča stranka ne ugovarja, izhaja, da je na podlagi sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VI Ps 666/2016 z dne 30. 1. 2017, ki je postala pravnomočna 18. 2. 2017, bila zavrnjena tožba tožeče stranke, ki jo je vložila zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaradi priznanja pravice do invalidske pokojnine. Zoper navedeno odločitev ni vložila pritožbe, niti katerega izmed izrednih pravnih sredstev oziroma ustavne pritožbe na Ustavno sodišče RS. Glede na navedeno torej meril za dopustnosti obravnavanja zadeve pred ESČP (izčrpanja domačih pravnih sredstev) ni izpolnila, zato je tožena stranka utemeljeno zavrnila njeno prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, iz razloga, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Po določbi 24. člena ZBPP je namreč pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot pogoj potrebno upoštevati tudi okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, med drugim tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Po tretjem odstavku citiranega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Glede na zgoraj opisano stanje zadeve, je zato po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Tožeča stranka zato glede na navedeno tudi s tožbenimi ugovori oziroma s citiranjem ustavnih določb, s katerimi naj bi ji bile kršene tam navedene pravice, ne more biti uspešna.

7. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.