Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep II Cpg 935/2018 ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CPG.935.2018 AI generated

Appeal dismissed; bank account freeze does not excuse late court fee payment under ZPP Art. 105a(3).

Case Number VSL Sklep II Cpg 935/2018
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance court's decision that the appellant's notice of appeal was deemed withdrawn due to non-payment of court fees. The appellant argued that a blocked transaction account prevented timely payment, but the court found this insufficient justification. The court ruled that the appellant could have requested a fee deferral or paid in cash, thereby avoiding the automatic withdrawal of the appeal notice.

Legislator headnote

AI generated

Art. 105a(3) ZPP; Art. 11 ZST-1: A blocked bank account does not justify late payment of court fees, and parties must proactively request deferrals or pay in cash to avoid the automatic deemed withdrawal of an appeal notice.

Keywords

AI generated
court fee payment appeal notice withdrawal bank account freeze ZPP Art. 105a ZST-1 deferral cash payment option procedural default

Cited Legislation

AI generated
AI generated
VSL sklep I Cpg 1601/2015
Appeal dismissed because plaintiff failed to pay court fees and did not properly supplement installment payment request.
VSL sklep II Cpg 1263/2015
Appeal dismissed; court upheld first instance ruling that withdrawal of appeal was valid due to unpaid court fees. The appeal was rejected because the defendant failed to pay court fees within the deadline, and the court correctly deemed the appeal notice withdrawn. The court rejected the defendant's attempt to overturn the presumption of service based on the delivery certificate, as such presumptions cannot be easily rebutted without substantial evidence. The decision emphasizes that procedural deadlines for fee payment are strict and that the burden of proof lies with the party claiming non-service. The court ruled that the first instance court acted correctly in finding the appeal notice withdrawn due to non-payment. The appeal was dismissed because the defendant could not provide sufficient evidence to challenge the validity of the service notice. The court held that the presumption of service via delivery certificate stands unless strongly contradicted by evidence. The defendant's claim of non-service was rejected due to lack of specific factual arguments and supporting documentation. The court confirmed that the first instance court's decision to treat the appeal as withdrawn was legally sound. The appeal was dismissed because the defendant failed to meet the statutory requirements for challenging the service of the appeal notice.
VSL sklep I Cp 3604/2012
Appeal dismissed; court fee payment deadline is a non-extendable statutory preclusive period under ZST-1.
VSK Sklep I Cp 402/2023
Appeal dismissed; court ruled notification of new deadline suffices, not explicit warning of dismissal sanction. Appeal dismissed; court held notification of new deadline suffices, not explicit warning of dismissal sanction.
VSC Sklep I Ip 362/2021
Appeal dismissed; failure to pay court fee renders objection withdrawn under ZIZ Art. 29b.5.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Blokada transakcijskega računa tožene stranke ne opravičuje njene zamude pri plačilu sodne takse. V primeru slabega (premoženjskega, finančnega in) likvidnostnega stanja bi tožena stranka lahko vložila predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se napoved pritožbe tožene stranke z dne 28. 8. 2018 šteje za umaknjeno.

2. Tožena stranka je zoper citirani sklep vložila laično pritožbo (ki jo je sicer poimenovala 'ugovor zoper sklep', vendar je glede na vsebino jasno, da gre za pritožbo zoper sklep z dne 23. 10. 2018). V tej je navedla, da je do zamude pri plačilu sodne takse za napoved pritožbe prišlo zaradi blokade transakcijskega računa in da je to razvidno iz javnih evidenc. Sodno takso je plačala takoj, ko je bil račun odblokiran.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz spisovne dokumentacije predmetne zadeve izhaja, da je sodišče prve stopnje dne 22. 8. 2018 izdalo sodbo VI Pg 812/2018, zoper katero je tožena stranka pravočasno napovedala pritožbo. Toženi stranki je bil v zvezi z napovedjo pritožbe dne 3. 9. 2018 vročen plačilni nalog z dne 30. 8. 2018 1 , v katerem je bilo (med drugim) navedeno, da mora v 15 dneh od vročitve naloga plačati sodno takso za pritožbeni postopek v znesku 195,00 EUR, da se sodne takse plačujejo v gotovini, z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi sredstvi ter da se bo v primeru, če v danem roku tožena stranka sodne takse (po tem nalogu) ne bo plačala oziroma če v tem roku ne bo zaprosila za oprostitev, odlog ali njeno obročno plačilo, v skladu s tretjim odstavkom 105. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) štelo, da je napoved pritožbe umaknila.

5. Dne 27. 9. 2018 (prim. vročilnico, pripeto k list. št. 92) je bil toženi stranki vročen poziv, da v roku 3 dni predloži dokazilo o pravočasnem plačilu sodne takse za pritožbeni postopek (ker plačilo ni bilo razvidno iz evidence Uprave za javne prihodke). Pri tem je bila toženka ponovno opozorjena, da bo v primeru, če omenjeno dokazilo ne bo predloženo, sodišče ravnalo, kot izhaja iz vročenega plačilnega naloga (tj. da bo štelo, da je napoved pritožbe umaknjena).

6. Tožena stranka dokazila v tridnevnem roku ni posredovala, je pa - glede na izpisek plačilnega prometa UJP na list. št. 93 - sodno takso v višini 195,00 EUR za pritožbeni postopek poravnala dne 4. 10. 2018. Upoštevaje dejstvo, da je rok po plačilnem nalogu (ki je bil toženi stranki vročen 3. 9. 2018) iztekel dne 18. 9. 2018, pritožbeno sodišče torej ugotavlja, da je zaključek prvostopenjskega sodišča iz izpodbijanega sklepa, da tožena stranka sodne takse za pritožbeni postopek ni poravnala v predpisanem roku, pravilen.

7. Da je s plačilom sodne takse zamudila, v pritožbi priznava tudi sama tožena stranka. Meni pa, da je bila zamuda opravičljiva (da ni nastala po njeni krivdi in je ni mogla predvideti), saj sodne takse za pritožbeni postopek ni plačala iz razloga, ker je imela s strani FURS-a blokiran transakcijski račun in s tem onemogočeno izvedbo plačila.

8. Po presoji pritožbenega sodišča navedeni pritožbeni očitek ni utemeljen. Blokada transakcijskega računa tožene stranke ne opravičuje njene zamude pri plačilu sodne takse. V primeru slabega (premoženjskega, finančnega in) likvidnostnega stanja bi tožena stranka lahko vložila predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Če namreč stranka nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, ji ZST-1 v 11 členu nudi tovrstno pravno dobroto. Tožena stranka bi v takšnem primeru posledice učinkovanja domneve iz tretjega odstavka 105. a člena ZPP torej preprečila le na način, če bi v roku, ki je naveden v plačilnem nalogu z dne 30. 8. 2018 (tj. v 15 dneh od vročitve naloga) zaprosila npr. za odlog plačila sodne takse, na kar je bila v plačilnem nalogu tudi opozorjena. Ker tega ni storila in ker sodne takse pravočasno ni plačala, pa je sodišče prve stopnje skladno s tretjim odstavkom 105. a člena ZPP napoved pritožbe pravilno štelo za umaknjeno.

9. Končno pa je pritožnici potrebno pojasniti še sledeče. Kot že navedeno, je bila tožena stranka v plačilnem nalogu z dne 30. 8. 2018 opozorjena tudi na možnost gotovinskega plačila sodne takse. Kljub pomanjkanju sredstev za poplačilo obveznosti na transakcijskem računu oziroma blokadi transakcijskega računa, bi torej tožena stranka plačilo sodne takse za pritožbeni postopek v tem primeru lahko izvedla tudi gotovinsko.

10. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker te niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče poleg tega ugotavlja, da sodišče prve stopnje v zvezi z izpodbijano odločitvijo tudi ni zagrešilo nobene kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (drugi odstavek 365. člena ZPP).

1 Vročilnica pripeta k list. št. 88 a.