Supreme Court allows appeal regarding contractual penalty validity and non-compete restrictions in termination agreements for executives.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia approved the petition for leave to appeal regarding two specific legal questions. The first question concerns the validity of a contractual penalty imposed under a termination agreement, while the second addresses whether such an agreement can restrict future employment and income without creating obligations for the other party. The court granted the appeal because the lower court's reasoning on the nature of the agreement as a non-compete clause versus a penalty clause deviated from established Supreme Court practice, creating a need for clarification to ensure legal uniformity.
Legislator headnote
AI generated367. a odst. 4 ZPP; 367. c odst. 1 ZPP: The Supreme Court may grant leave to appeal when a lower court's decision diverges from its own established case law or when the law lacks uniform judicial practice, particularly regarding the interpretation of contractual penalties and non-compete clauses in termination agreements for executives.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se dopusti glede vprašanj:
− ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača pogodbeno kazen na podlagi 8. člena Sporazuma z dne 24. 12. 2013?
− ali je mogoče s sporazumom ob prenehanju delovnega razmerja delavca - poslovodjo z dvostransko pogodbo po splošnih pravilih civilnega prava omejiti pri nadaljnjih zaposlitvah in pridobivanju prihodkov, ne da bi za nasprotno stranko nastala kakršnegakoli obveznost?
[JEDRO]
Predlog se dopusti glede vprašanj:
− ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača pogodbeno kazen na podlagi 8. člena Sporazuma z dne 24. 12. 2013?
− ali je mogoče s sporazumom ob prenehanju delovnega razmerja delavca - poslovodjo z dvostransko pogodbo po splošnih pravilih civilnega prava omejiti pri nadaljnjih zaposlitvah in pridobivanju prihodkov, ne da bi za nasprotno stranko nastala kakršnegakoli obveznost?
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožeče stranke za plačilo pogodbene kazni v skupnem znesku 37.800,00 EUR. Odločitev temelji na presoji, da zapis v sporazumu z dne 24. 12. 2013 1 , da se toženec obvezuje kot poslovno skrivnost varovati osebne in ostale podatke, informacije, dokumente in informacijska sredstva, ki predstavljajo poslovno skrivnost tožeče stranke oziroma poslovno skrivnost A. A. in B. B. ter da najmanj dve leti po podpisu tega sporazuma toženec ne bo sklepal poslov s komitenti oziroma na kakršenkoli drug način sodeloval oziroma svetoval obstoječim komitentom tožeče stranke oziroma Podružnice L., pomeni uveljavljanja konkurenčne klavzule, ki pa jo je dopustno dogovoriti le s pogodbo o zaposlitvi, ob upoštevanju denarnega nadomestila.
2. Sodišče druge stopnje je na pritožbo tožeče stranke izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Postavilo se je na stališče, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da sta se stranki s sporazumoma z dne 24. 12. 2013 dogovorili za konkurenčno klavzulo. Stranki sta se v okviru večje pogodbene avtonomije, ki je predvidena v primeru poslovodnih oseb, dogovorili za pogodbeno kazen, če bo toženec kršil obveznost iz sporazuma, da bo varoval poslovne skrivnosti tožeče stranke, predvsem pa, da ne bo sklepal poslov s komitenti tožeče stranke oziroma na kakršenkoli drug način sodeloval in svetoval obstoječim komitentom tožeče stranke. Toženec je to obveznost kršil s tem, da je pred potekom dveh let od sklenitve sporazuma kot direktor družbe A., d. o. o., sklenil pogodbo o poslovnem sodelovanju z družbo K., d. o. o., ki je bila eden večjih komitentov tožeče stranke.
3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil predlog za dopustitev revizije. Postavlja več vprašanj, katerim je skupno sklicevanje na to, da je bila s sporazumom dne 24. 12. 2013 pogodbena kazen dogovorjena zgolj za primer razkritja poslovne skrivnosti, ne pa tudi za primer sodelovanja in sklepanja poslov s komitenti tožeče stranke. Postavlja tudi vprašanje, ali je tožeča stranka, ki se je odpovedala konkurenčni klavzuli, imela pravico, da toženca omejuje pri nadaljnjih zaposlitvah, ne da bi za nasprotno stranko nastala kakršnakoli obveznost.
4. Predlog je utemeljen.
5. V skladu s četrtim odstavkom 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367. a člena ZPP, zato je na podlagi prvega odstavka 367. c člena ZPP revizijo dopustilo glede vprašanj, ki sta navedena v izreku tega sklepa.
1 Dejansko gre za sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.