Supreme Court rejects revision request regarding easement termination and burden of proof in Slovenian property law case.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek, da obstaja v korist gospodujočih nepremičnin v tožničini lasti parc. št. 582, 558 in 559, vse k. o. ... (v nadaljevanju tožničine nepremičnine), služnostna pravica za potrebe obdelovanja in koriščenja navedenih kmetijskih zemljišč po parcelah v toženkini lasti št. 582, 566, 560, 583, 584, 585 ter 550, k. o. ... (v nadaljevanju toženkine nepremičnine), kot je natančneje opredeljeno v 1. delu I. točke izreka sodbe. Zavrnilo je tudi tožničin tožbeni zahtevek na ugotovitev motenja izvrševanja služnostne pravice poti, zahtevek na vzpostavitev prvotnega stanja ter prepoved nadaljnjih motilnih ravnanj in povrnitev pravdnih stroškov. V II. točki izreka je odločilo, da je tožnica dolžna toženki povrniti njene pravdne stroške v višini 1.249,35 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je tožničini pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo, da obstaja v korist tožničinih nepremičnin služnostna pravica za potrebe njihovega obdelovanja in koriščenja v obsegu prevozov s kmetijskimi traktorji s prikolicami in kmetijskimi priključki po toženkinih nepremičninah (na način, kot je natančneje opredeljeno v 1. točki izreka), ter odločilo, da je toženka dolžna vzpostaviti v roku 8 dni prvotno stanje zemljišč na trasi (kot je natančneje opredeljeno v 2. točki I. dela izreka), v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. V II. točki izreka je odločilo, da je toženka dolžna povrniti tožnici njene pravdne stroške v znesku 2.507,60 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga toženka. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali se lahko dobrovernemu pridobitelju lastninske pravice, če iz stanja zemljiške knjige izhaja, da je nepremičnina prosta stvarne služnosti, uveljavlja stvarna služnost pridobljena zunaj zemljiške knjige ter kakšna stopnja raziskovalne dolžnosti se zahteva od dobrovernega pridobitelja lastninske pravice?

2) Ali stvarna služnost preneha po prvi alineji prvega odstavka 223. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) v primeru, ko stvarna služnost poti poteka po nepremičnini lastnika, ki se služnosti upre s postavitvijo fizičnih ovir (ograja, lesena lesa, električni pastir...), zaradi česar je upravičenci ne morejo več prosto izvrševati? 3) Na komu je dokazno breme prenehanja služnosti v smislu določil prvega odstavka 223. člena ZPP (pravilno prve alineje 223. člena SPZ - opomba Vrhovnega sodišča) oziroma kdo dokazuje neizvrševanje služnosti?

4) Ali mora sodišče druge stopnje zaslišati pričo v okviru pritožbene obravnave, ki jo je kot dokaz že dopustilo in se zaradi opravičljivih razlogov ni mogla udeležiti zaslišanja oziroma iz tega razloga prestaviti narok za obravnavo? Navaja, da je pritožbeno sodišče zaključilo, da je toženka vedela, da kupuje nepremičnino, obremenjeno s služnostno pravico in da ni zadostila svoji raziskovalni dolžnosti. V zvezi s tem uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, saj načelo zaupanja v zemljiško knjigo velja tudi pri priposestvovanju stvarne služnosti glede na 10. člen SPZ in 8. člen Zakona o zemljiški knjigi. Pridobitelj pravice, ki se je zanesel na zemljiško knjigo, je v slabi veri le, če zaradi svoje hude malomarnosti ni vedel za obstoj izvenknjižne pravice. Toženka je zaupala podatkom iz zemljiške knjige in je nepremičnino kupila preko nepremičninske agencije, niti agentka niti prodajalca pa je z obstoječo služnostjo niso seznanili. Zatrjevana služnost pa od prodaje tudi ni bila razvidna. Pritožbeno sodišče je od toženke zahtevalo previsoko stopnjo skrbnosti. Služnostna pravica je ugasnila po prvi alineji 223. člena SPZ, saj je toženka svoje posestvo tudi ogradila, vendar pa je bil prehod še vedno mogoč na način, da je bilo treba odpreti leseno leso, nato pa električnega pastirja. Tožnica (in ne toženka) bi morala dokazati, da služnost zaradi tri letnega neizvrševanja ni prenehala, tožnica pa izvrševanja služnosti ni dokazala, saj se po sporni poti z očetom nista vozila oziroma sta se z istim traktorjem vozila po različnih poteh, kar je nesmiselno. Zgolj dejstvo, da je bil prehod po služnosti trasi kljub fizičnim oviram še vedno mogoč, ne dokazuje, da je tožnica služnost kljub oviram še vedno izvrševala. Pritožbeno sodišče ni preložilo naroka za obravnavo in ni zaslišalo ključne priče Veronike Klep kljub izpolnjenim pogojem po 115. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter je posledično zmotno ugotovilo dejansko stanje. Sklicuje se na odločbe Vrhovnega sodišča II DoR 271/2009, III Ips 57/2002, II Ips 673/2008, I Up 387/2013, II Ips 751/2006 in II Ips 771/2008 in uveljavlja kršitve po 15., 22.,33. in 67. členu Ustave RS.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v predlogu toženke, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato njen predlog zavrnilo (367.c člen ZPP).