Legislator Case Law & Legislation
VDSS Sodba Psp 441/2018 ECLI:SI:VDSS:2019:PSP.441.2018 AI generated

Court dismisses appeal confirming pension period calculation rules differ for self-employed versus employees.

Case Number VDSS Sodba Psp 441/2018
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Labour and Social Court dismissed the appeal, upholding the first-instance judgment that returned the case for re-examination. The plaintiff, a company director and shareholder, argued that unpaid pension contributions during his tenure should count toward his retirement period. The court ruled that while self-employed individuals must pay their own contributions for the period to count, employees are covered by their employer's payments regardless of non-payment. Consequently, the court found the first instance correctly identified the legal error and ordered a retrial to determine the actual contribution status.

Legislator headnote

AI generated

192. člen ZPIZ-1; 3. odstavek 202. člen ZPIZ: Pension periods for self-employed individuals requiring personal contribution payment are only recognized if contributions were actually paid, whereas for employees, periods are recognized even if employer contributions were not paid.

Keywords

AI generated
pension period calculation self-employed status employer contribution payment ZPIZ-1 article 192 social security dispute

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Upoštevanje obdobja zavarovanja v pokojninsko dobo pod pogojem plačila prispevkov velja le za zavarovance, ki so sami zavezanci za obračun in plačilo prispevkov, torej med drugim tudi za samozaposlene in zavarovance, zavarovane na temelju lastništva in sočasnega poslovodenja gospodarskih družb, ne pa zavarovance iz naslova delovnega razmerja, ko je prispevke dolžan obračunati in plačati delodajalec.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženca št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 23. 11. 2017 in št. ..., št. dosjeja ... z dne 9. 10. 2017 ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Tožnik je bil v obdobju od 1. 6. 1994 do 14. 4. 2004 vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje z zavarovalno podlago 01, vendar je iz Poslovnega registra Slovenije razvidno, da je bil družbenik in poslovodna oseba v družbi A. d. o. o. Ne glede na podlago zavarovanja, je bil sam zavezanec za plačilo prispevkov, zato 192. člena ZPIZ-1, ki velja le za delavce v delovnem razmerju, ni mogoče uporabiti. Tožnik ni mogel biti v delovnem razmerju niti ga ni dokazal s pogodbo o zaposlitvi. Del in nalog ni mogel opravljati po navodilih in nadzoru. Šifra prijave v zavarovanje ne odraža dejanskega stanja. Izhajati je potrebno iz statusa družbenika in poslovodje ter uporabiti 3. odstavek 202. člena ZPIZ in 191. člen ZPIZ-1. Pri uveljavljanju pravic, ki bi šle zavarovancem na podlagi pokojninske dobe, za katero morajo sami plačati prispevke, se doba upošteva le, če je prispevek plačan. Enako je bilo določeno tudi v prej veljavnem Zakonu o temeljnih pravicah iz pokojninskega zavarovanja in v Zakonu o prispevkih za socialno varnost. Po podatkih FURS prispevki niso plačani, niti ni dokazano drugače. Sicer pa je bil tožnik ob vložitvi zahteve 18. 9. 2017 in ob izdaji dokončne odločbe z dne 23. 11. 2017 še vključen v obvezno zavarovanje, zato ni podlage za vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) 1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta izpodbijana posamična upravna akta zakonito odpravljena in zadeva utemeljeno vrnjena v ponovno upravno odločanje. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje že v predsodnem upravnem postopku nepopolno ugotovljeno.

5. Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti zavrnilnih odločb o pravici do starostne pokojnine. Tožnik naj bi ob izdaji prvostopenjske odločbe 9. 10. 2017 dopolnil 58 let in 10 mesecev starosti ter 34 let in 17 dni pokojninske dobe brez dokupa in naj ne bi izpolnil pogojev za starostno upokojitev. Čeprav je bil od 1. 6. 1998 do 14. 4. 2004 v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen po zavarovalni podlagi 01, torej na podlagi delovnega razmerja, to obdobje v trajanju 5 let, 10 mesecev in 14 dni, ni bilo upoštevano v pokojninsko dobo, ker je bil družbenik in poslovodja zasebne družbe, prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa niso plačani.

6. Zaključek sodišča prve stopnje, da se obdobje od 1. 4. 1998 do 31. 12. 1999 šteje v pokojninsko dobo, obdobje od 1. 1. 2000 do 14. 4. 2004 pa se šteje pod pogojem, da so bili prispevki obračunani, je pravilen.

7. Čeprav je bil tožnik v obravnavanem obdobju po podatkih poslovnega registra družbenik in poslovodja družbe A. d. o. o., je za pritožbeno rešitev zadeve edino odločilno, da je bil v obvezno zavarovanje vključen na podlagi delovnega razmerja. V postopku priznanja pravice do starostne pokojnine zavarovalne podlage za nazaj namreč ni več dopustno spreminjati. Status zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja je pravno urejen status osebe, v katerega je mogoče posegati le ob izpolnitvi zakonskih pogojev in uživa varstvo pravnomočnosti v smislu 158. člena Ustave RS 2 . Zavarovancu, ki je torej že pravnomočno vključen v zavarovanje na temelju delovnega razmerja, torej 13. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) 3 oziroma 8. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ) 4 , ob upokojitvi zavarovalne podlage ni mogoče spreminjati v zavarovanje iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 oziroma 12. členu ZPIZ, niti priznanja pokojninske dobe pogojevati s plačilom prispevkov. Družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe, se obvezno zavarujejo iz tega naslova le, če niso zavarovani na drugi podlagi. Drugačno pritožnikovo stališče, torej da je bil tožnik ne glede na podlago zavarovanja iz delovnega razmerja, zaradi družbeništva in poslovodenja zasebne družbe sam zavezanec za plačilo prispevkov, je torej zmotno in zato ni sprejemljivo.

8. Upoštevanje obdobja zavarovanja v pokojninsko dobo pod pogojem plačila prispevkov velja le za zavarovance, ki so sami zavezanci za obračun in plačilo prispevkov, torej med drugim tudi za samozaposlene in zavarovance, zavarovane na temelju lastništva in sočasnega poslovodenja gospodarskih družb, ne pa zavarovance iz naslova delovnega razmerja, ko je prispevke dolžan obračunati in plačati delodajalec.

9. Po 129. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) 5 pokojninska doba, ki je določena kot pogoj za pridobitev in uveljavitev pravic iz obveznega zavarovanja, med drugim obsega čas, prebit v obveznem zavarovanju do uveljavitve tega zakona. Skladno s 1. odstavkom 191. člena ZPIZ-1 se je v zavarovalno dobo štelo obdobja zavarovanja, če so bili za ta obdobja plačani prispevki. Ne glede na to določbo, je bilo v 192. členu ZPIZ-1 določeno, da se v pokojninsko dobo štejejo obdobja, v katerih je, glede na podatke nosilca obveznega zavarovanja, delodajalec obračunal prispevke za obvezno zavarovanje od zavarovančeve plače, vendar jih ni vplačal v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne glede na uspeh ukrepov za izterjavo plačila prispevkov.

Po 1. odstavku 202. člena ZPIZ je pokojninska doba, na podlagi katere so se pridobile in uveljavile pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, obsegala čas, prebit v zavarovanju, ki se je všteval v zavarovalno dobo po določbah tega zakona. Izjema je bila v 3. odstavku 202. člena ZPIZ določena le za zavarovance, ki so bili prispevke dolžni plačati sami. Pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bi šle zavarovancu na podlagi pokojninske dobe, za katero bi moral sam plačati prispevek, se je upoštevala le pokojninska doba, za katero je prispevek plačan. Zavarovanci iz delovnega razmerja niso bili sami zavezanci za plačilo prispevkov (230. in 231. člen ZPIZ). ZPIZ-1 niti ZPIZ torej priznanja pokojninske dobe za zavarovance na temelju delovnega razmerja nista pogojevala s plačilom prispevkov.

10. Predhodno navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje izpodbijana posamična upravna akta utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Na pravilnost in zakonitost izpodbijanih zavrnilnih odločb bi lahko vplivalo že nezakonito neupoštevanje obravnavanega obdobja v pokojninsko dobo. V ponovljenem predsodnem upravnem postopku bo potrebno postopati v nakazani smeri in ugotoviti koliko znaša tožnikova pokojninska doba. Skladu s stališčem sodišča bo potrebno ponovno odločiti, ali so izpolnjeni zakonski pogoji starosti in pokojninske dobe za starostno upokojitev. Če bodo pogoji za priznanje pravice izpolnjeni, bo nadalje potrebno ugotoviti tudi, ali je bil tožnik vključen v obvezno zavarovanje (108. člen ZPIZ-2). Toženec namreč kljub pozivu sodišča prve stopnje ni predložil upravnega spisa, iz katerega bi bili razvidni podatki matične evidence o trajanju oziroma prenehanju obveznega zavarovanja.

11. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ostale pritožbene navedbe za pritožbeno rešitev zadeve niso pravno relevantne. 6

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.

2 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami.

3 Ur. l. RS, št. 106/1999 s spremembami.

4 Ur. l. RS, št. 12/1992 s spremembami.

5 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.

6 1. odstavek 360. člena ZPP.