Appeal against property seizure extension dismissed; bankruptcy mass includes illicit gains; extension denied due to bankruptcy proceedings.

Pritožbi pooblaščenca A. A. se ugodi in se za A. A. in po uradni dolžnosti za B. B. (prej A.) izpodbijani sklep spremeni tako, da se

predlog državne tožilke z dne 31. 5. 2018 za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi zoper A. A. in B. B. (prej A. ) za šest mesecev do 19. 12. 2018 tako, da se A. A. in B. B. (prej A.) prepove obremenitev in odtujitev nepremičnin s parc. št. ... in parc. št. ... k. o. X., vpisano v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Piranu

zavrne

in se začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi

odpravi.

[JEDRO]

V stečajno maso stečajnega dolžnika sodi vse njegovo premoženje neodvisno od tega ali je pridobljeno legalno ali ne. Nepremičnini, na katerih je bilo odrejeno začasno zavarovanje, sta postali del stečajne mase dolžnika, zato ni obstajala nevarnost, ki je eden od pogojev za podaljševanje predmetnega ukrepa, da bi dolžnik z njima razpolagal na način, da bi ju prodal oziroma odtujil.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na predlog državne tožilke začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi zoper A. A. in B. B. (prej A.) in sicer prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnin s parc. št. ... in parc. št. ... k. o. X., vpisano v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Piranu, podaljšalo do 19. 12. 2018.

2. Zoper sklep se pritožuje pooblaščenec A. A. brez navedbe pritožbenega razloga, smiselno pa zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, naj se izpodbijani sklep razveljavi in odpravi prepoved obremenitve in odtujitve predmetnih nepremičnin.

3. Pritožba pooblaščenca A. A. je utemeljena, izpodbijani sklep pa je bilo potrebno glede B. B. (prej A.) spremeniti po uradni dolžnosti (387. člen Zakona o kazenskem postopku - privilegij pridruženja).

4. Iz podatkov spisa in razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je Okrožno sodišče v Ljubljani s sodbo opr. št. X 97604/2010, dne 19. 6. 2015 spoznalo za krive obtožene C. C., Č. Č., D. D., E. E., F. F., G. G. in H. H. storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic po prvem in drugem odstavku 244. člena KZ v zvezi s členom 25 in 27 KZ. S to sodbo je sodišče prve stopnje tudi odločilo, da se A. A. kot korist, ki izvira iz obravnavanih kaznivih dejanj odvzame znesek 899.556,00 EUR. Sodba je postala pravnomočna dne 24. 11. 2015 in izvršljiva dne 1. 12. 2016.

5. Zoper A. A. in B. A. (B.) je bilo že v letu 2012 odrejeno začasno zavarovanje zahtevka za odvzem protipravne premoženjske koristi, ter večkrat podaljšano tudi po izreku že omenjene pravnomočne sodbe.

6. Že na tem mestu pritožbeno sodišče poudarja, da iz izreka navedene sodbe, kljub teku začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi s prepovedjo obremenitve in odtujitve točno določenih nepremičnin ni razvidno, da bi bili nepremičnini predmet odvzema, pač pa je sodišče prve stopnje A. A. odvzelo že omenjeni znesek, medtem ko B. B. (prej A.) ni bila odvzeta premoženjska korist pridobljena s kaznivim dejanjem na nobenega od načinov, urejenih in predvidenih v določbi 96. člena KZ.

7. Zoper A. A. se je s sklepom z dne 19. 1. 2016 začel postopek osebnega stečaja, pravne posledice začetka stečajnega postopka pa so po drugem odstavku 244. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) nastopile že z dnem 14. 9. 2015.

8. Kot je poudarilo pritožbeno sodišče že v sklepu z dne 25. 4. 2018, postane vse premoženje stečajnega dolžnika z dnem začetka stečajnega postopka predmet stečajne mase, razen premoženja, ki je izvzeto iz stečajne mase po drugem in tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP (v zvezi s 101., 102. in 79. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Z začetkom samega stečajnega postopka pa pridobi stečajni upravitelj pooblastilo za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov (drugi odstavek 97. člena ZFPPIPP) in stečajni dolžnik, v konkretnem primeru A. A., ne more razpolagati s premoženjem, ki je predmet stečajne mase (386. člen ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu sicer ni izrecno opredelilo do vprašanja, ali sta predmetni nepremičnini v deležu katerih lastnik je A. A. del stečajne mase, vendar pritožbeno sodišče glede na pravkar pojasnjeno ugotavlja, da o tem ni dvoma, saj sodi v stečajno maso vse premoženje stečajnega dolžnika neodvisno od tega ali je pridobljeno legalno ali ne. Ker sta torej nepremičnini oziroma delež A. na njima del stečajne mase, ni nevarnosti, ki je eden od pogojev za podaljševanje predmetnega ukrepa, da bi A. A. razpolagal s svojima deležema na način, da bi ju prodal, odtujil, kar utemeljeno izpostavlja v pritožbi pooblaščenec.

9. Nedvomno ima tudi prav, da postopek osebnega stečaja vpliva na postopek zavarovanja, saj 1. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP določa, da se, v primeru, če v postopku izvršbe ali v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ali z zastavno pravico na premičnini upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, postopek izvršbe ali zavarovanja ustavi. Ker iz podatkov spisa in predloga državnega tožilstva ali zemljiške knjige ni razvidno, da bi upnik pridobil ločitveno pravico, predmetnega ukrepa zoper A. A. ni mogoče podaljševati.

10. Stališče izpodbijanega sklepa, da premoženjska korist, ki je bila pridobljena na nezakonit način (s kaznivim dejanjem) in jo je potrebno odvzeti, kot takšna ne more predstavljati dela stečajne mase in se upniki z nje ne morejo poplačati, je nerazumljivo. Kaj je predmet stečajne mase, je pritožbeno sodišče že pojasnilo, pri tem gre za nepremično in premično premoženje, razen izjem po ZIZ in terjatev ne predstavlja stečajne mase. Prav nadaljnje dejstvo, ki ga izpodbijani sklep navaja in sicer da odpust obveznosti ne velja za terjatve iz naslova denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, potrjuje, ne samo, da je takšno terjatev mogoče pač pa jo je tudi potrebno uveljavljati v postopku osebnega stečaja stečajnega dolžnika, kar je Republika Slovenija oziroma zanjo državno odvetništvo Republike Slovenije tudi storilo in terjatev v višini 826.848,25 EUR (zmanjšano za pobotanih 72.707,25 EUR), prijavilo dne 11. 8. 2017. Nenazadnje obveznost prijave takšne terjatve – v postopku osebnega stečaja dolžnika A. A. izhaja tudi iz dopisa Finančne uprave RS z dne 3. 7. 2017.

11. Res je, kar je v navedeno v razlogih izpodbijanega sklepa, da se terjatve upnikov v stečajnem postopku poplačajo sorazmerno, in obstaja možnost, da tekom stečajnega postopka celotna terjatev ne bo poplačana, vendar pa v zvezi z navedenim pritožbeno sodišče opozarja na določbo drugega odstavka 382. člena ZFPPIPP, da terjatve upnikov v delu, v katerem te niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka. Seveda upoštevaje tudi drugi odstavek 408. člena istega zakona, ki določa, da odpust v postopku osebnega stečaja ne učinkuje na terjatve iz naslova odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ki je bila izrečena v kazenskem postopku.

12. Kot je že iz uvodnega dela te obrazložitve razvidno, je bila odvzeta premoženjska korist pridobljena s kaznivim dejanjem le A. A. in sicer tako, da se mu odvzame 899.556,00 EUR, ne pa tudi B. B. (prej A.). Zato bi moralo sodišče prve stopnje že ob izreku sodbe dne 19. 6. 2015 B. B. (prej A.) odpraviti ukrep začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi.

13. Glede na vse pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbi pooblaščenca A. A. ugodilo, zoper B. B. (prej A. A.) pa po uradni dolžnosti izpodbijani sklep spremenilo tako da je predlog za podaljšanje ukrepa zavrnilo in ukrep začasnega zavarovanja za odvzem premoženjske koristi odpravilo.