Appeal dismissed because plaintiff failed to pay court fees after their waiver request was already legally final.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Sprejeta odločitev je posledica tožničine opustitve plačila dolžne sodne takse, potem ko njenega plačila ni bila oproščena, ter temelji na določilu tretjega odstavka 105.a člena ZPP. S pritožbenimi navedbami, s katerimi napada odločitev sodišča glede zavrnitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks, tožnica v pritožbenem postopku zoper izpodbijani sklep ne more več uspeti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo tožnice štelo za umaknjeno, ker ni poravnala dolžne sodne takse.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožnica in povzema potek postopka. Opozarja, da je predlagala oprostitev plačila sodne takse, kar je sodišče zavrnilo in ji ni dalo niti možnosti, da bi jo poravnala v obrokih. S tem ji je odvzelo možnost sodnega varstva in učinkovitega pravnega sredstva. Sodišče ni skrbno presodilo vseh okoliščin, zlasti ne materialnega položaja tožnice in njenih družinskih članov, in ni upoštevalo petega odstavka 11. člena ZST-1. Prav tako ni ravnalo skladno z odločbo Ustavnega sodišča U-I-46/15 ter je ni pozvalo na predložitev relevantnih dokazov glede oprostitve plačila sodne takse ali obročnega plačila. Sodišče ni upoštevalo, da hči od toženca ne prejema preživnine, kar je razvidno iz bančnih izpiskov. Je na robu preživetja, kljub teoretičnemu premoženju, na katerega se sklicuje sodišče. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, oprostitev plačila sodne takse ali njen odlog na obroke.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je v izpodbijanem sklepu podrobno pojasnilo sodišče prve stopnje, je bilo o predlogu tožnice za oprostitev plačila sodne takse oziroma njeno obročno plačilo že pravnomočno odločeno s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani s 5. 2. 2018 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 582/2018 s 3. 4. 2018. Ker je bil njen predlog pravnomočno zavrnjen, jo je sodišče prve stopnje ponovno pozvalo k plačilu dolžne sodne takse in jo tudi opozorilo na pravne posledice, če slednje ne bo poravnala. Tožnica zato s pritožbenimi navedbami, s katerimi napada odločitev sodišča glede zavrnitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks, v pritožbenem postopku zoper izpodbijani sklep ne more več uspeti. Sprejeta odločitev je namreč posledica njene opustitve plačila dolžne sodne takse, potem ko njenega plačila ni bila oproščena, ter temelji na določilu tretjega odstavka 105 a člena ZPP.

5. Ker pritožbeno sodišče pravilnosti odločitve glede predloga za taksno oprostitev ne more ponovno presojati, temveč je nanjo vezano, so pravno neodločilne pritožbene navedbe, ki se sklicujejo na njeno neustreznost zaradi finančnega, socialnega in zdravstvenega stanja tožnice. Prav tako ni na mestu sklicevanje tožnice na odločbo Ustavnega sodišča U-I-46/15 s 25. 4. 2018, saj ne gre za primer, ko bi sodišče zavrglo predlog tožnice za oprostitev plačila sodne takse, ne da bi jo pozvalo k dopolnitvi izpolnjene izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu. V obravnavani zadevi je sodišče tožničin predlog vsebinsko obravnavalo, vendar pa je bil ta, kot že omenjeno, pravnomočno zavrnjen.

6. Ker v pritožbi vsebovani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.