Appeal dismissed; claimant withdrew late after full payment, so defendant must reimburse procedural costs. 158(1) ZPP applied correctly.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's claim that the first-instance court erred in awarding procedural costs to the respondent. The respondent argued the claimant withdrew the lawsuit too late, citing an 8-day or 15-day standard, but the court found the withdrawal occurred immediately after full performance of the debt. Consequently, the court upheld the first-instance decision that the respondent must reimburse the claimant's costs under Article 158(1) of the Civil Procedure Act.
Legislator headnote
AI generated1. odstavka 158. člena Zakona o pravdnem postopku; When a claimant withdraws a lawsuit immediately after the defendant's full performance of the obligation, the court correctly applies Article 158(1) of the Civil Procedure Act to order the defendant to reimburse the claimant's procedural costs, rejecting arguments based on arbitrary withdrawal timeframes.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Dejstvo je, da bil tožnik z delnim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 12. 2017, dokončno pa mu je bil zahtevek izpolnjen šele pri plači za mesec februar 2018, zato je tožnik, ki je tožbo umaknil 3. 4. 2018, to umaknil takoj po celotni izpolnitvi zahtevka. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 1. odstavka 158. člena ZPP in toženi stranki naložilo, da tožniku povrne nastale stroške postopka.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek ustavi (I. točka izreka), ter da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 227,66 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, svoje stroške postopka pa krije sama (II. točka izreka).
2. Zoper odločitev o stroških postopka se pritožuje toženka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremni, podrejeno pa razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške postopka tožene stranke, skupaj s stroški pritožbenega postopka. Navaja, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških postopka zmotno uporabilo prvi odstavek 158. člena ZPP. Tožnik je tožbo umaknil šele 3. 4. 2018, čeprav mu je bil znesek 1.112,78 EUR iz naslova glavnice in 166,41 EUR iz naslova zakonskih zamudnih obresti plačan pri plači za mesec december, pri plači za mesec februar 2018 pa mu je bilo plačano še 3,80 EUR in zakonske zamudne obresti v višini 0,71 EUR. Pravni standard pravočasnosti umika tožbe je 8 dni (29. člen ZDSS-1) oziroma maksimalno 15 dni (2. odstavek 188. člena ZPP), zato je tožnik tožbo umaknil prepozno in bi moralo sodišče celotne stroške nastale toženi stranki naložiti v plačilo na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP tožniku.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).
5. Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na sodno prakso, iz katere izhaja, da pomeni pravni standard pravočasnosti umika tožbe (takoj po izpolnitvi zahtevka) v roku 8 dni oziroma 2 dni ali največ 15 dni po izpolnitvi zahtevka. Dejstvo je, da bil tožnik z delnim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 12. 2017, dokončno pa mu je bil zahtevek izpolnjen šele pri plači za mesec februar 2018, zato je tožnik, ki je tožbo umaknil 3. 4. 2018, to umaknil takoj po celotni izpolnitvi zahtevka. Takšna ugotovitev sodišča prve stopnje je pravilna, zaradi tega pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo določbo 1. odstavka 158. člena ZPP in toženi stranki naložilo, da tožniku povrne nastale stroške postopka.
6. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 2. alineje 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
7. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato skladno z določbo prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona sama krije svoje pritožbene stroške.