Legislator Case Law & Legislation
VDSS Sklep Pdp 868/2018 ECLI:SI:VDSS:2019:PDP.868.2018 AI generated

Appeal dismissed; withdrawal deemed immediate after demand fulfillment due to no intervening procedural acts.

Case Number VDSS Sklep Pdp 868/2018
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal against the first-instance decision regarding litigation costs. The plaintiff withdrew the lawsuit on August 16, 2018, after the defendant fulfilled the claim on December 5, 2017, with no procedural acts occurring in between. The court ruled that withdrawal is considered immediate only if no procedural steps intervene, rejecting the argument that a 15-day window for consent constitutes a delay.

Legislator headnote

AI generated

158. odstavek 1. ZPP; Withdrawal of a lawsuit is deemed immediate and exempts the withdrawing party from costs only if no procedural acts occur between the fulfillment of the claim and the withdrawal, regardless of statutory consent periods.

Keywords

AI generated
withdrawal of lawsuit litigation costs immediate withdrawal procedural acts ZPP Article 158 labor dispute cost allocation

Cited Legislation

AI generated
158. odstavek 1. ZPP
154. odstavek 2. ZPP
155. člen ZPP
29. člen ZDSS-1
Opozarja na sodno prakso, iz katere izhaja, da pomeni pravni standard pravočasnosti umika tožbe (takoj po izpolnitvi zahtevka) v roku najkasneje 8 dni oziroma dva dneva po izpolnitvi zahtevka ter na 29. člen ZDSS-1, ki določa 8-dnevni rok za izpolnitev dajatvene obveznosti.
188. odstavek 2. ZPP
365. člen ZPP
165. odstavek 1. ZPP
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani del sklepa (točka II izreka) potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zmotno je stališče, da gre za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 ali 15 dni po izpolnitvi zahtevka. Stranka mora pravilnost obračuna oziroma izpolnitev zahtevka tudi preveriti, zato ni odločilen le datum nakazil na njen račun. Tožnik je tožbo umaknil 16. 8. 2018 in ker v vmesnem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da gre za pravočasen umik tožbe v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je v I. točki izreka ustavilo postopek. V II. točki izreka sklepa je odločilo, da je tožnik sam krije svoje stroške postopka, toženi stranki pa je dolžan povrniti stroške postopka v znesku 113,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper II. točko izreka sklepa vlaga pritožbo tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep (pravilno: v izpodbijanem delu) spremeni in tožniku naloži v plačilo njene (celotne) stroške postopka. Tožena stranka je delno izpolnila zahtevek 5. 12. 2017, tožnik pa je tožbo umaknil šele 16. 8. 2018. Ni dvoma, da tožnik tožbe ni umaknil pravočasno, zato je povsem napačno, da je sodišče izpodbijani sklep oprlo na 154. in 155. člen ZPP. Navaja, da ZPP za ta primer določa, da ob umiku tožbe tožnik stroškov postopka ne nosi le, če tožbo umakne takoj. Pri tem se sklicuje na številne odločbe sodišča prve stopnje. Opozarja na sodno prakso, iz katere izhaja, da pomeni pravni standard pravočasnosti umika tožbe (takoj po izpolnitvi zahtevka) v roku najkasneje 8 dni oziroma dva dneva po izpolnitvi zahtevka ter na 29. člen ZDSS-1, ki določa 8-dnevni rok za izpolnitev dajatvene obveznosti. Meni, da je tožba še pravočasno umaknjena v roku 15 dni, kolikor traja rok za podajo soglasja k umiku. Tožnik v postopku ni uspel, saj prostovoljne izpolnitve zahtevka ni mogoče obravnavati kot uspeh tožnika v postopku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ter da je na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bilo plačilo s strani tožene stranke izvršeno 5. 12. 2017 in da je tožnik tožbo umaknil v celoti s pripravljalno vlogo z dne 16. 8. 2018. V vmesnem času ni bilo opravljeno nobeno pravdno dejanje. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje štelo, da je do umika tožbe prišlo takoj po izpolnitvi zahtevka. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

6. Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zmotno je stališče, da gre za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 ali 15 dni po izpolnitvi zahtevka. Stranka mora pravilnost obračuna oziroma izpolnitev zahtevka tudi preveriti, zato ni odločilen le datum nakazil na njen račun. Tožnik je tožbo umaknil 16. 8. 2018 in ker v vmesnem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da gre za pravočasen umik tožbe v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP. V zvezi s to presojo ni relevantno sklicevanje pritožbe na paricijski rok 8 dni iz 29. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl. - ZDSS-1) ter na rok 15 dni za soglasje k umiku tožbe iz drugega odstavka 188. člena ZPP.

7. Glede na to, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o stroških postopka na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom, saj bi bil tožnik v nasprotnem primeru v slabšem položaju, kot če bi sodišče odločilo o zahtevku.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno odmerilo potrebne stroške po 155. členu ZPP in pravilno upoštevalo 14 % uspeh tožnika in mu stroške prisodilo, upoštevajoč ta uspeh, v višini 27,89 EUR, tožena stranka pa je uspela v višini 86 % in je zato upravičena do povrnitve stroškov v višini 140,92 EUR. Po medsebojnem pobotanju je sodišče prve stopnje pravilno naložilo tožniku, da toženi stranki povrne 113,03 EUR stroškov postopka.

9. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. točka 365. člena ZPP).

10. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).