Court allows partial withdrawal of claim after partial performance to determine costs based on success rate.

I. Pritožbi se delno ugodi tako, da se izpodbijani del sklepa (II. točka izreka) delno spremeni tako, da se glasi:

"Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 23,88 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila."

II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sklepa.

III. Tožnik je dolžan povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 105,92 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka dalje do plačila.

[JEDRO]

Tožena stranka je delno izpolnila tožbeni zahtevek tožnika 5. 12. 2017, ta pa je tožbo res umaknil šele 18. 6. 2018, vendar to ne pomeni, da ni tožbe umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Sodišče bi tako moralo o stroških odločiti na podlagi uspeha v postopku, pri čemer bi moralo šteti, da je tožnik uspel z delom zahtevka, ki ga je tožena stranka prostovoljno izpolnila. Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek ustavi (I. točka izreka), ter da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti 250,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila, v roku 15 dni (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev o stroških postopka (II. točka izreka) se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da ni mogoče trditi, da je tožnik tožbo umaknil takoj po izpolnitvi, saj je tožnik tožbo umaknil šele pol leta kasneje, tj. 18. 6. 2018. Ker je bila tožba umaknjena prepozno, bi moralo sodišče celotne stroške, nastale toženi stranki, naložiti v plačilo tožniku po prvem odstavku 158. člena ZPP. Sicer pa je sodišče napačno odmerilo stroške tožnika. Sodišče je tožniku za prvo pripravljalno vlogo z dne 20. 7. 2017 priznalo 200 točk namesto 150 točk, kot mu jih pripada po Odvetniški tarifi. Prav tako je med izrekom sklepa in njegovo obrazložitvijo podano nasprotje, s tem pa je podana tudi absolutna kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se seštevek med stroški pooblaščenca tožnika in sodno takso ne sklada z izračunom, kot je razviden v izreku.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Ni podana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je zatrjevano nasprotje med izrekom sodbe in njeno obrazložitvijo posledica napačne odmere stroškov, torej napačne uporabe materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o stroških postopka, ki se je končal z ustavitvijo postopka na podlagi tretjega odstavka 188. člena ZPP, ker je tožnik tožbo v celoti umaknil. Sodišče je zmotno uporabilo prvi odstavek 158. člena ZPP in ker je (zmotno) štelo, da je tožnik v celoti uspel, je toženi stranki naložilo v plačilo celotne tožnikove stroške.

7. Pritožba neutemeljeno navaja, da bi moral tožnik zaradi prepoznega umika tožbe plačati celotne stroške tožene stranke. Res pa je, da bi moralo sodišče prve stopnje o stroških postopka odločiti po uspehu, ne pa toženi stranki v plačilo naložiti celotne tožnikove stroške. Tožena stranka je delno izpolnila tožbeni zahtevek tožnika 5. 12. 2017, ta pa je tožbo res umaknil šele 18. 6. 2018, vendar to ne pomeni, da ni tožbe umaknil takoj po izpolnitvi, saj rok za umik tožbe ni določen ne v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) ne v ZPP. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Sodišče bi tako moralo o stroških odločiti na podlagi uspeha v postopku, pri čemer bi moralo šteti, da je tožnik uspel z delom zahtevka, ki ga je tožena stranka prostovoljno izpolnila (219,05 EUR). Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP (prim.: N. Betteto, v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 47).

8. Tožniku je treba kot potrebne stroške za postopek pred sodiščem prve stopnje priznati po Odvetniški tarifi - OT: 200 točk za tožbo, 150 točk za prvo pripravljalno vlogo, 50 točk za umik in 5 točk za materialne stroške, kar skupaj znaša 305 točk oziroma glede na vrednost točke (0,459 EUR) 140,00 EUR, čemur je treba prišteti še 22 % DDV v višini 30,80 EUR in 68,00 EUR iz naslova sodne takse, tako da skupni priznani stroški znašajo 238,80 EUR, kar glede na njegov 35,44-odstotni uspeh pomeni, da mu je tožena stranka dolžna povrniti 84,63 EUR stroškov. Višji priglašeni stroški nimajo podlage v OT, zato tožniku niso bili priznani.

9. Toženi stranki je treba kot potrebne stroške za postopek pred sodiščem prve stopnje priznati po Odvetniški tarifi - OT: 200 točk in 5 točk za materialne stroške, kar skupaj znaša 205 točk oziroma glede na vrednost točke (0,459 EUR) 94,10 EUR, kar pomeni, da ji je tožnik glede na njen uspeh v postopku (64,56 %) dolžan povrniti 60,75 EUR. Po pobotu je tožena stranka dolžna tožniku plačati 23,88 EUR stroškov. Stroški, ki jih je sodišče prve stopnje naložilo toženi stranki v plačilo, se znižajo z 250,32 EUR na 23,88 EUR.

10. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep delno spremenilo tako, da se na novo glasi, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo nespremenjeni del sklepa (3. in 2. točka 365. člena ZPP).

11. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela znižati naložene stroške postopka za 90,5 %, ji je tožnik, ki krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, dolžan povrniti pritožbene stroške: 250 točk za pritožbo, 2 % materialne stroške, kar znaša 117,04 EUR – glede na delež uspeha s pritožbo pa 105,92 EUR (drugi odstavek 154. člena, prvi odstavek 155. člena, 165. člen ZPP).