Appeal allowed; spouse has legal interest to intervene on debtor's side regarding joint debt claims.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se dopusti stranska intervencija M. Ž. na strani tožene stranke.

[JEDRO]

Ob dejanskih ugotovitvah iz izpodbijanega sklepa, da vtoževana terjatev predstavlja obveznost nastalo v zvezi s skupnim premoženjem in da je toženec zakonec predlagateljice intervencije, obstoji njen pravni interes za vstop v pravdo na strani toženca. Zakonca za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, odgovarjata nerazdelno, in sicer tako s skupnim kot tudi s svojim posebnim premoženjem (drugi odstavek 56. člena ZZZDR). V primeru, če upnik terja plačilo celotnega dolga od enega zakonca, pa ta poravna skupni dolg v večjem obsegu, kot znaša njegov del tega (ta se določi glede na njegov delež na skupnem premoženju), ima zakonec pravico terjati povračilo takšnega presežka od drugega zakonca (tretji odstavek 56. člena ZZZDR). Do drugega zakonca ima torej obligacijski (regresni) zahtevek. Uspeh tožene stranke v tej pravdi je zato nedvomno v predlagateljičinem pravnem interesu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo stransko intervencijo M. Ž. na strani tožene stranke. Navedlo je, da so predmet tožbe stroški za obnovo stanovanja, ki je skupno premoženje toženca in predlagateljice stranske intervencije, zato odločitev o tožbenem zahtevku, ne glede na to, ali bo zahtevku ugodeno ali ne, na njun pravni položaj ne bo vplivala.

2. Predlagateljica intervencije je proti takšni odločitvi vložila pritožbo s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da stransko intervencijo dopusti. Navaja, da se vtoževana terjatev nanaša na obveznosti nastale v zvezi s skupnim premoženjem, kar pomeni, da sta toženec in intervenientka solidarno odgovorna za njeno plačilo in da bo lahko toženec v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku od predlagateljice intervencije zahteval povrnitev plačanega zneska, ki presega njegov delež na skupnem premoženju. To pa nedvomno pomeni, da sta v takšnem pravnem razmerju, da bi neugodna odločba vplivala nanj.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po prvem odstavku 199. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se lahko tisti, ki ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, pridruži tej stranki. Intervenientov pravni interes za zmago ene izmed strank izhaja iz njunega materialnopravnega razmerja in je utemeljen s pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva tudi na njegov pravni položaj. 1

5. Pritrditi je treba pritožbi, da ob dejanskih ugotovitvah iz izpodbijanega sklepa, da vtoževana terjatev predstavlja obveznost nastalo v zvezi s skupnim premoženjem in da je toženec zakonec predlagateljice intervencije, obstoji njen pravni interes za vstop v pravdo na strani toženca. Zakonca za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, odgovarjata nerazdelno, in sicer tako s skupnim kot tudi s svojim posebnim premoženjem (drugi odstavek 56. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ZZZDR). V primeru, če upnik terja plačilo celotnega dolga od enega zakonca, pa ta poravna skupni dolg v večjem obsegu, kot znaša njegov del tega (ta se določi glede na njegov delež na skupnem premoženju), ima zakonec pravico terjati povračilo takšnega presežka od drugega zakonca (tretji odstavek 56. člena ZZZDR). Do drugega zakonca ima torej obligacijski (regresni) zahtevek. Uspeh tožene stranke v tej pravdi je zato nedvomno v predlagateljičinem pravnem interesu.

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče predlagateljičini pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je dopustilo njeno intervencijo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

1 L. Ude et al., Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, str. 272.