Supreme Court allows review to determine if a rent payment constitutes social aid or compensation for tenant's investment under housing law.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted the review request regarding the nature of a rent payment in a housing dispute. The lower courts had previously ruled on whether the rent represented social assistance or compensation for the tenant's financial and physical contribution to the landlord. The court decided to allow the review to clarify if such an arrangement can still be classified as a non-profit tenancy relationship under the Housing Act.
Legislator headnote
AI generatedArticle 367.a paragraph 1 of the Act on Civil Procedure; A tenancy agreement where rent equals non-profit rent may be reviewed to determine if it was a social benefit or compensation for the tenant's investment, and whether it qualifies for termination under Section 103(5) of the Housing Act.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali iz okoliščin primera izhaja, da najemno razmerje, v katerem se plačuje najemnina, ki po višini ustreza neprofitni najemnini, ni bilo sklenjeno iz razlogov socialne narave, pač pa kot del dvostranskega obveznega odplačnega dogovora med najemodajalcem in najemnikom, tako da najemnina v višini neprofitne najemnine ni predstavljala oblike družbene pomoči oziroma socialne ugodnosti, pač pa je bila dogovorjena izključno kot odmena za najemnikov finančni in stvarni vložek v korist najemodajalca, pri čemer se je ta dogovor (z najemnikovim bivanjem v najetem stanovanju in plačevanjem najemnine v višini neprofitne) uresničeval že več let pred sklenitvijo neprofitne najemne pogodbe in se po njeni sklenitvi tudi ni v ničemer spremenil, in ali je v tem primeru táko razmerje vseeno mogoče subsumirati pod pojem neprofitnega najemnega razmerja ter zanj uporabiti odpovedni razlog iz petega odstavka 103. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1).
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali iz okoliščin primera izhaja, da najemno razmerje, v katerem se plačuje najemnina, ki po višini ustreza neprofitni najemnini, ni bilo sklenjeno iz razlogov socialne narave, pač pa kot del dvostranskega obveznega odplačnega dogovora med najemodajalcem in najemnikom, tako da najemnina v višini neprofitne najemnine ni predstavljala oblike družbene pomoči oziroma socialne ugodnosti, pač pa je bila dogovorjena izključno kot odmena za najemnikov finančni in stvarni vložek v korist najemodajalca, pri čemer se je ta dogovor (z najemnikovim bivanjem v najetem stanovanju in plačevanjem najemnine v višini neprofitne) uresničeval že več let pred sklenitvijo neprofitne najemne pogodbe in se po njeni sklenitvi tudi ni v ničemer spremenil, in ali je v tem primeru táko razmerje vseeno mogoče subsumirati pod pojem neprofitnega najemnega razmerja ter zanj uporabiti odpovedni razlog iz petega odstavka 103. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1).
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala sodno odpoved najemne pogodbe za stanovanje, sklenjene med tožničino pravno prednico in toženko ter izpraznitev in izročitev spornega stanovanja tožnici. Odločilo je še o pravdnih stroških.
2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožnika in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Odločilo je še o pravdnih in pritožbenih stroških.
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga dopustitev revizije glede dveh vprašanj, katerih pomembnost utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvojem prava preko sodne prakse. Zatrjuje odsotnost sodne prakse Vrhovnega sodišča.
4. Predlog je utemeljen.
5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo dopustilo.
6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnice in sodnikov, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).