Legislator Case Law & Legislation
VDSS Sklep Pdp 24/2019 ECLI:SI:VDSS:2019:PDP.24.2019 AI generated

Appeal dismissed; prior ruling on fee waiver precludes new installment payment request without changed facts.

Case Number VDSS Sklep Pdp 24/2019
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance court's decision to reject the plaintiff's request for installment payment of court fees. The plaintiff argued that their reduced income in 2018 justified a change from a previous waiver denial, but the court found no new circumstances. The court ruled that since a prior decision on fee relief was legally binding, a subsequent request for installment payment without new facts was not permitted under the relevant procedural law.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o sodnih taksah (ZST-1); Zakon o pravdnem postopku (ZPP): A prior final decision on a request for fee waiver or installment payment precludes a new request for installment payment unless the party demonstrates changed circumstances.

Keywords

AI generated
court fees installment payment fee waiver procedural bar changed circumstances final decision retrial prohibition

Cited Legislation

AI generated
Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 2. odstavek 350. člena
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 366. člen
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 365. člen
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 319. člen

Cited Case Law

AI generated
Višje sodišče v Ljubljani, I Cp 1511/2011
Višje sodišče v Ljubljani, I Cp 2308/2013
Višje sodišče v Ljubljani, I Cp 2391/2013
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Predlog za oprostitev plačila sodnih taks konzumira predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse. Ponovno odločanje o predlogu, v katerem stranka ne navede novih, spremenjenih okoliščin, ni dovoljeno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog tožene stranke za obročno plačilo sodne takse in sklenilo še, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni od prejema sklepa plačati sodno takso za pritožbo v znesku 120,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka. Navaja, da je poleg okoliščin iz leta 2017 pomembno tudi to, da v letu 2018 deluje le polovično in so temu primerni tudi dohodki. Predlaga, da se ji omogoči obročno plačilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).

5. Pred izdajo izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje izdalo sklep z dne 12. 9. 2018, s katerim je zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse. Zoper ta sklep se tožena stranka ni pritožila, pač pa je vložila prošnjo za obročno plačilo sodne takse, sklicujoč se na slabo likvidnost. Sodišče prve stopnje je predlog zavrglo, sklicujoč se na svojo odločitev z dne 12. 9. 2018. Ob tem je pojasnilo, da Zakon o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008 in nasl.) enotno ureja postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks. Predlog za oprostitev plačila sodnih taks konzumira predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse. Ponovno odločanje o predlogu, v katerem stranka ne navede novih, spremenjenih okoliščin, ni dovoljeno. ZST-1 v 11. členu ureja štiri možnosti odločitve o predlogu za oprostitev plačila sodne takse: popolna oprostitev, delna oprostitev, odlog plačila in obročno plačilo. Sodišče prve stopnje se v sklepu z dne 12. 9. 2018 ni odločilo za nobeno in odločitev o tem je pravnomočna.

6. Le navedba novih, spremenjenih okoliščin bi sodišču nalagala vsebinsko odločanje o novem predlogu tožene stranke. Drži torej, da okoliščina, da je bilo o predlogu tožene stranke že pravnomočno odločeno, pomeni oviro za ponovno vsebinsko presojo. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, tožena stranka v predlogu za obročno plačilo sodne takse ni navedla, da bi se njeno premoženjsko stanje po izdaji sklepa z dne 12. 9. 2018 spremenilo. Ker je bilo o predlogu tožene stranke že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njen ponovni predlog, ki ni oprt na nova dejstva in dokaze, ob smiselni uporabi 319. člena ZPP pravilno zavrglo. V zvezi s tem se je utemeljeno sklicevalo tudi na primere iz sodne prakse (sklepi Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1511/2011, I Cp 2308/2013, I Cp 2391/2013).

7. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).