Administrative court dismisses appeal against order to pay enforcement costs as it does not affect substantive rights.

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

S tem, ko predlogu tožeče stranke za odlog založitve stroškov izvršbe ni bilo ugodeno, je bilo odločeno le o tem, da se izpolnitev odrejene obveznosti v sklepu o založitvi zneska za kritje stroškov izvršbe ne odloži, ni pa bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o obveznosti (oziroma pravici ali pravni koristi) sami. Z izpodbijanim aktom se odločitev, vsebovana v izvršilnem naslovu, ne spreminja in zato v pravico, obveznost oziroma pravno korist tožeče stranke z izpodbijanim sklepom ni poseženo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom zavrnil predlog tožeče stranke za odlog izvršbe sklepa o založitvi zneska za kritje stroškov izvršbe, št. 06113-209/2008-50 z dne 8. 7. 2016. V obrazložitvi navaja, da niso izpolnjeni pogoji, ki jih za odlog izvršbe določa tretji odstavek 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in dodaja, da je neutemeljeno sklicevanje tožeče stranke na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-64/14-20, saj je bila inšpekcijska odločba, ki je izvršilni naslov v predmetni zadevi, izdana na podlagi Zakona o vodah (ZV-1) in ne na podlagi določb Zakona o graditvi objektov (ZGO-1).

2. Drugostopenjski organ je, kot izhaja iz tožbe, zavrnil pritožbo tožeče stranke in potrdil odločitev prvostopenjskega organa.

3. Tožeča stranka v tožbi toženki očita kršitev procesnih predpisov, zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter nepravilno uporabo materialnega prava. Meni, da je njen predlog utemeljen ter da bi toženka pri odločanju morala (poleg določb ZUP) upoštevati tudi določbe ZGO-1, ki razloge za odlog izvršbe določa drugače, pri čemer se tožeča stranka sklicuje (tudi) na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-64/14-20. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovno odločanje, toženki pa naloži v plačilo njene stroške upravnega spora.

K I. točki izreka:

4. Tožba ni dovoljena.

5. Za začetek in tek upravnega spora morajo biti izpolnjeni temeljni pogoji (procesne predpostavke), ki jih Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa v prvem odstavku 36. člena. Na izpolnjevanje procesnih predpostavk mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena), če niso izpolnjene, pa mora tožbo s sklepom zavreči. Med drugim sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

6. V skladu s prvim odstavkom 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih upravnih aktov pa le, če tako določa zakon. Upravni akt v smislu ZUS-1 je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). V upravnem sporu tako ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki vsebuje odločitev o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi.

7. Če gre za upravne akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so takšni akti lahko predmet presoje v upravnem sporu le, če tako določa zakon. Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 pa se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

8. Tožeča stranka v obravnavani zadevi izpodbija sklep o zavrnitvi njenega predloga za odlog izvršbe sklepa o založitvi stroškov upravne izvršbe. Izpodbijani sklep se nanaša na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. To je vseboval že izvršilni naslov - inšpekcijska odločba, s katero je bilo tožeči stranki naloženo, da mora do 31. 12. 2008 vodno zemljišče potoka A. s parc. št. 4632 k.o. B. ob parc. št. 3157 k.o. B. vrniti v prejšnje stanje, to je iz navedenega vodnega zemljišča odstraniti 20 m kanala v betonski škatlasti izvedbi dimenzije 160/180 cm (inšpekcijska odločba se nahaja v sodnem spisu tega sodišča U 714/2008, v katerem se je izpodbijala). S tem, ko predlogu tožeče stranke za odlog založitve stroškov izvršbe ni bilo ugodeno, je bilo odločeno le o tem, da se izpolnitev odrejene obveznosti v sklepu o založitvi zneska za kritje stroškov izvršbe z dne 8. 7. 2016 ne odloži, ni pa bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o obveznosti (oziroma pravici ali pravni koristi) sami. Z izpodbijanim aktom se odločitev, vsebovana v izvršilnem naslovu, ne spreminja in zato v pravico, obveznost oziroma pravno korist tožeče stranke z izpodbijanim sklepom ni poseženo (smiselno enako v sklepih Vrhovnega sodišče RS, št. I Up 289/2008, I Up 99/2009, I Up 303/2009, I Up 253/2009, I Up 100/2011, X Ips 294/2010, I Up 83/2013 in I Up 451/2013).

9. Glede na navedeno v obravnavanem primeru pri izpodbijanem sklepu ne gre za upravni akt, s katerim bi se posegalo v pravni položaj tožeče stranke, niti za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ki določa, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

10. Na navedeno ne more vplivati sklicevanje tožeče stranke na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-64/14-20 z dne 12. 10. 2017, med drugim tudi zato, ker je bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o predlogu za odlog izvršbe sklepa o založitvi zneska za kritje stroškov izvršbe in ne o odlogu izvršbe iz 156.a člena ZGO-1.

11. Ker je tožba vložena zoper upravni akt, ki ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati, je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.

K II. točki izreka:

12. Kadar sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).