Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep I Cp 2560/2018 ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.2560.2018 AI generated

Appeal granted; lower court erred by ruling on a will not yet finally decided in inheritance proceedings.

Case Number VSL Sklep I Cp 2560/2018
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court granted the appeal, revoked the lower court's decision, and remanded the case for retrial. The first-instance court incorrectly rejected the applicant's request to suspend proceedings, relying on a final judgment that only addressed a later will and its destruction, not the validity of the earlier will in question. The court held that because the validity of the specific will remained unresolved, the lower court violated procedural rules by failing to suspend the inheritance proceedings and refer the parties to a separate lawsuit.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 339. člen 2. odst. 8.; ZPP 356. člen: If a fact relevant to the validity of a will is not yet finally decided in a separate proceeding, the court handling inheritance proceedings must suspend the proceedings and refer the parties to a lawsuit rather than ruling on the matter itself.

Keywords

AI generated
inheritance proceedings will validity suspension of proceedings final judgment procedural error remand for retrial ZPP 339

Cited Legislation

AI generated
ZPP 339. člen 2. odst. 8.
ZPP 356. člen
ZPP 319. člen 2. odstavek
ZD 77. člen
ZD 210. člen

Cited Case Law

AI generated
Okrožno sodišče v Ljubljani I P 2271/2016
Višje sodišče v Ljubljani I Cp 1793/2017

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Ker je v izreku sodbe, s katerim je bilo odločeno o veljavnosti oporoke, omenjena druga oporoka oziroma dodatek prve, te pravnomočne sodbe o poznejšem dodatku k oporoki ni mogoče šteti za odločitev o veljavnosti prve oporoke. Ne gre za že razsojeno stvar.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog B. B. za prekinitev postopka.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo B. B. Želi dokazovati obstoj oporoke po 77. členu ZD in sicer oporoke 27. 10. 1997, ki jo ima v fotokopiji. Sodišče je predlog zavrnilo, ker je menilo, da je to sporno vprašanje rešeno s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 2271/2016 in s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1793/2017. Sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena, saj bi moralo prekiniti postopek in dati možnost pritožnici, da vloži tožbo po 210. členu ZD. O oporoki z dne 27. 10. 1977 še ni pravnomočno odločeno in pravnomočen postane le izrek odločbe. Opozarja na sodbe v podobnih primerih. V tem primeru sodišče ne more rešiti samo predhodnega vprašanja po 13. členu ZPP, ampak mora tožnico napotiti na pravdo.

3. Na vročeno pritožbo dediči niso odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu oprlo svojo odločitev na vsebino sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 2271/2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1793/2017. Menilo je, da je v tej pravdni zadevi sodišče že pravnomočno odločilo o tem, da je nična oporoka z dne 1. 9. 1999 in ker ta oporoka ni samostojna, ampak je dodatek k oporoki 27. 10. 1997 in je bilo v obrazložitvi sodbe navedeno, da je zapustnik to oporoko uničil, je odločeno tudi o ničnosti oporoke iz leta 1997. Postavilo se je na stališče, da čeprav oporoka z dne 27. 10. 1997 ni zajeta v izreku pravnomočne sodbe, je neposredno povezana s to odločitvijo in zato prekinitev postopka in napotitev na pravdo ni potrebna.

6. Pritožba pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno razlagalo pojem pravnomočnosti. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta v zahtevku, v katerem je že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo (drugi odstavek 319. člena ZPP). V citirani pravdi je šlo za tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da oporoka zapustnika z dne 1. 9. 1999, ne obstoji in je nična. Ker postane pravnomočna odločitev o tožbenem zahtevku in ne vsebina obrazložitve sodbe, ni pravilno sklicevanje sodišča prve stopnje na že razsojeno stvar. Po 210. členu ZD sodišče prekine zapuščinski postopek in napoti stranke na pravdo, med drugim če so sporna dejstva o veljavnosti ali vsebini oporoke. Tožnica je v predlogu z dne 29. 8. 2018 zatrjevala, da je oporoka zapustnika z dne 27. 10. 1997 sicer uničena, vendar lahko dokaže vsebino in da ni bila uničena s strani zapustnika. Po 77. členu ZD je lahko tudi uničena oporoka veljavna, če je ni uničil oporočitelj in so podani drugi pogoji, ki jih ta določba zahteva.

7. Ker ne gre za že pravnomočno odločeno stvar, je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena. To je narekovalo razveljavitev sklepa in vrnitev sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP in 356. člena ZPP).

8. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje ponovno presoja predlog pritožnice za prekinitev postopka. Pri tem naj upošteva obe predloženi sodbi (priloga A107 in A106), kakor tudi prilogo A113. Če bo sodišče ugotovilo, da je zapustnik uničil oporoko sam in to dejstvo ne bo več sporno, je treba predlog zavrniti in s postopkom nadaljevati. Če pa bo sodišče ugotovilo, da je to dejstvo sporno, gre pa za pravnorelevantno dejstvo iz 77. člena ZD in je s tem povezana lahko veljavnost oporoke, tedaj bo moralo prekiniti postopek in pritožnico napotiti na pravdo. V vsakem primeru pa je treba upoštevati, da je zadeva odprta že od 2002 leta in da jo je treba obravnavati prednostno.