Legislator Case Law & Legislation
VSL Sodba IV Cp 2217/2018 ECLI:SI:VSLJ:2019:IV.CP.2217.2018 AI generated

Divorce granted despite husband's objection when marriage is irretrievably broken, protecting wife's dignity.

Case Number VSL Sodba IV Cp 2217/2018
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the wife's appeal, upholding the first-instance judgment that dissolved the marriage. Although the husband alleged procedural violations due to missing service of process and forged signatures, the court found the marriage irretrievably broken based on the wife's relocation and lack of contact. The court ruled that the first-instance judge was correct to grant the divorce despite the husband's objection to prevent forcing the wife to remain in an irretrievably broken union, thereby protecting her constitutional dignity.

Legislator headnote

AI generated

65. člen ZZZDR; 13. člen ZZZDR: When a marriage has become irretrievably broken for one spouse, the court must dissolve the marriage even if the other spouse objects, to prevent forcing the aggrieved party to remain in the union and protect their constitutional dignity.

Keywords

AI generated
irretrievably broken marriage dissolution of marriage procedural violations service of process constitutional dignity appellate review family law

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Na podlagi trditev in izpovedbe tožeče stranke je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je postala zakonska zveza zanjo nevzdržna. V taki situaciji mora sodišče razvezati zakonsko zvezo kljub temu, da bi želel drugi zakonec v zakonski zvezi vztrajati. V nasprotnem primeru bi se tožnico sililo v vztrajanje v (zanjo) nevzdržni zakonski zvezi, kar bi pomenilo poseg v njeno ustavno varovano dostojanstvo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo pravdni stranki sklenili na matičnem uradu v ... Odločilo je tudi, naj vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka in uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da toženec ni prejel tožbe in poziva za odgovor na tožbo, kot tudi ne vabila na glavno obravnavo. Toženčev pooblaščenec je z vpogledom v spis ugotovil, da naj bi toženec 12. 7. 2018 lastnoročno podpisal vročilnico, s katero naj bi mu bila vročena sodna pošiljka z vabilom in pozivom za odgovor na tožbo. Toženec te vročilnice ni podpisal, sodne pošiljke pa nikoli ni prejel, zato na tožbo tudi ni odgovoril. Toženec meni, da je nekdo drug na vročilnici ponaredil njegov podpis, sodne pošiljke pa mu ni izročil. Toženec ne ve, kdo bi to storil, sumi pa, da je to storila tožnica, s katero sta v kritičnem času še bivala skupaj. Tožnica se je 18. 8. 2018 odselila in s seboj vzela vsa svoja oblačila. Da na vročilnici ni toženčev podpis, je vidno že ob primerjavi njegovih podpisov na vročilnici s podpisom na odvetniškem pooblastilu. Da toženec ni vedel za tožbo, niti ni prejel nobene pošiljke, je znano tudi njegovemu sinu A. in njegovi ženi B., ki oba živita v isti hiši in na istem naslovu kot toženec. Oba sta bila začudena, ko jima je toženec 22. 8. 2018 pokazal sodbo. Nihče od imenovanih ni vedel ničesar o vloženi tožbi, saj je življenje vse do odhoda tožnice 18. 8. 2018 potekalo normalno. Predlaga njuno zaslišanje in postavitev izvedenca grafološke stroke. Ker je bila tožencu odvzeta pravica do sodelovanja v postopku, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Ker je bila tožencu odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, je tudi napačno ugotovljeno dejansko stanje, saj je bila slišana samo ena stran. Ni res, da naj bi toženec nad tožnico izvajal psihično nasilje ter ji ne bi dajal denarja za zdravnika. Toženec tožnice dejansko ne razume in ne ve, kaj se je spremenilo, da se je odločila za vložitev tožbe. Prav tako ne drži trditev, da se toženec strinja z razvezo. Toženec do prejema izpodbijane sodbe sploh ni vedel za obravnavani postopek.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na pritožbeni obravnavi dopolnilo dokazni postopek in zaslišalo (še) toženca. Toženec do prihoda na pritožbeno obravnavo namreč v postopku še ni bil slišan 1 . V skladu z določbo 65. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) sodišče razveže zakonsko zvezo, če je ta iz kateregakoli vzroka nevzdržna. Za katerega od zakoncev je ta zakonska zveza postala nevzdržna ali kateri od zakoncev je povzročil, da je postala zakonska zveza nevzdržna, za odločitev o razvezi zakonske zveze ni pomembno.

6. Na podlagi trditev in izpovedbe tožeče stranke je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je postala zakonska zveza zanjo nevzdržna. V taki situaciji mora sodišče razvezati zakonsko zvezo kljub temu, da bi želel drugi zakonec v zakonski zvezi vztrajati. V nasprotnem primeru bi se tožnico sililo v vztrajanje v (zanjo) nevzdržni zakonski zvezi, kar bi pomenilo poseg v njeno ustavno varovano dostojanstvo.

7. Na pritožbeni obravnavi je toženec z izpovedbo potrdil, kar je navedel že v pritožbi, da pravdni stranki že nekaj časa živita ločeno. Tožnica se je namreč 18. 8. 2018 odselila in od takrat naprej pravdni stranki nimata več nobenih stikov. Ugotovljene dejanske okoliščine, ki niso (več) podane zgolj s strani tožnice, tako izpolnjujejo pravni standard nevzdržne zakonske zveze, določen v 65. členu ZZZDR, ki ga je treba upoštevati ter uporabiti ob upoštevanju 13. člena ZZZDR, ki določa vsebino zakonske zveze. Glede na navedeno je izpodbijana sodba pravilna, pritožba pa neutemeljena. Zato jo je bilo treba zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

8. V postopkih v zakonskih sporih odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku (413. člen ZPP). Tožena stranka, ki je priglasila stroške, s pritožbo niti ni uspela, a kriterij uspeha ni edini kriterij, ki ga sodišče pri odločanju o stroških v zakonskih sporih upošteva. Procesnih razlogov o tem, ali je bilo tožencu omogočeno sodelovanje v postopku do pritožbene stopnje, pritožbeno sodišče v soglasju s strankami ni ugotavljalo, saj je presojalo le pritožbene navedbe v zvezi z nevzdržnostjo zakonske zveze, ki se je izkazala za nevzdržno, zato naj pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

1 Prvostopenjsko sodišče je opravilo obravnavo v odsotnosti toženca. Štelo je, da so mu bili pravilno vročeni tožba s pozivom na odgovor in vabilo na narok za glavno obravnavo, ki se ga toženec ni udeležil. Zato je narok opravilo v njegovi odsotnosti in z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku. Toženec v pritožbi izpodbija pravilnost zaključka prvostopenjskega sodišča, da so mu bili tožba, poziv za odgovor na tožbo in vabilo na narok za glavno obravnavo pravilno vročeni. Trdi, da podpis na povratnici o vročitvi ni njegov in za navedeno trditev predlaga ustrezne dokaze. Ker sta se obe pravdni stranki na pritožbeni obravnavi strinjali, da pritožbeno sodišče dejstev glede verodostojnosti podpisa na vročilnici ne ugotavlja, ampak naj se spusti v vsebinsko presojo zadeve, je pritožbeno sodišče preverjalo ugotovitve prvostopenjskega sodišča o nevzdržnosti zakonske zveze pravdnih strank.