Appeal granted; lower court failed to substantiate costs as caused by defendant's fault under ZKP Art. 371(1)11. and 402(3).

Pritožbama obdolženega D.R. in njegovega zagovornika se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je namreč dejansko vprašanje, ki ga sodišče presoja od primera do primera. Na splošno namreč velja, da stroški niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je bil po zakonu dolžan storiti oziroma kadar so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni bilo mogoče izogniti, preprečevale, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov. Zato mora sodišče s tehtnimi razlogi utemeljiti, zakaj šteje, da so določeni stroški nastali po krivdi procesnega udeleženca, kar pomeni, da mora navesti konkretne okoliščine, iz katerih je razvidno, da je moč krivdo za njihov nastanek pripisati procesnemu udeležencu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom obdolženemu D.R. na podlagi prvega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) naložilo, da v roku 15 dni po prejemu plačilnega naloga na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Mariboru plača znesek 50,00 EUR, ki predstavlja stroške pooblaščenega vročevalca G.P. - detektivke za vročitev sodnega pisanja.

2. Zoper sklep sta se pritožila obdolženi D.R. in njegov zagovornik, oba zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Višjemu sodišču predlagata, da pritožbama ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. Zagovornik utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ko navaja, da izpodbijani sklep ne vsebuje obrazložitve o dokazih, na katerih temelji izpodbijani sklep. Sodišče prve stopnje je namreč svojo odločitev v izpodbijanem sklepu utemeljilo zgolj z navedbo, da obdolženec sodnih pisanj na prijavljenem naslovu bivanja ni dvigoval, kar pa samo po sebi ne more zadoščati za zaključek, da gre za krivdno povzročene stroške. Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je namreč dejansko vprašanje, 1 ki ga sodišče presoja od primera do primera. Na splošno namreč velja, da stroški niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je bil po zakonu dolžan storiti oziroma kadar so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni bilo mogoče izogniti, preprečevale, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov. 2 Zato mora sodišče s tehtnimi razlogi utemeljiti, zakaj šteje, da so določeni stroški nastali po krivdi procesnega udeleženca, kar pomeni, da mora navesti konkretne okoliščine, iz katerih je razvidno, da je moč krivdo za njihov nastanek pripisati procesnemu udeležencu. Sodišče prve stopnje pa tega ni storilo, zato pritožba zagovornika utemeljeno pogreša argumentacijo, iz katere bi izhajali jasni in prepričljivi razlogi, da je obdolženec stroške pooblaščenega vročevalca povzročil po svoji krivdi.

5. Prav tako obe pritožbi tudi utemeljeno opozarjata na pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih, s tem ko navajata, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo, zakaj je pooblaščenemu vročevalcu izplačalo stroške v priglašeni višini. V točki 1 obrazložitve izpodbijanega sklepa je zapisalo le, da je vročevalec za opravljeno storitev priglasil stroške v višini 50,00 EUR, ki so mu bili izplačani iz proračunskih sredstev. Izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti, saj sodišče prve stopnje ni navedlo ne dejanske ne pravne podlage, da so bili ti stroški pooblaščenemu vročevalcu utemeljeno priznani in izplačani. Ni namreč navedeno, ali so mu bili priglašeni stroški priznani s sklepom oziroma ali so mu bili odmerjeni v skladu z veljavnim Pravilnikom o delovanju oseb, ki opravljajo vročanje v kazenskem in pravdnem postopku. To pa pomeni nadaljnjo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

6. Ker je torej višje sodišče ugotovilo obstoj bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kot jo uveljavljata pritožbi, jima je ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljene kršitve, in sicer bo moralo ugotoviti, ali je obdolženec stroške vročitve pooblaščenega vročevalca res povzročil po svoji krivdi, za kar bo moralo navesti tehtne razloge, navesti pa bo moralo tudi ustrezno dejansko in pravno podlago, da so bili pooblaščenemu vročevalcu priglašeni stroški tudi utemeljeno priznani in izplačani. Glede na naravo ugotovljene kršitve se višje sodišče do preostalih pritožbenih navedb ni posebej opredelilo.

7. Sklep temelji na določbi tretjega odstavka 402. člena ZKP.

1 Primerjaj mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, točki 1 in 2 na strani 217.

2 Primerjaj sklepe Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 5797/2017 z dne 9. 10. 2018, II Kp 44296/2015 z dne 30. 5. 2018 in IV Kp 30174/2017 z dne 30. 10. 2018.