Appeal dismissed; court upheld first instance ruling on validity of post-mortem support contract based on expert evidence.

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije stroške postopka s pritožbo.

[JEDRO]

V skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Za izpodbojnost javne listine velja dvoje dokaznih pravil. Dokazno pravilo o neresničnosti njene vsebine, torej tistega kar se v njej potrjuje, ter dokazno pravilo o nepristnosti, ki pomeni, da javne listine ni izdal tisti, ki je na njej označen kot izdajatelj.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnikov, s katerim sta zahtevala ugotovitev, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki sta jo dne 21. 11. 2005 podpisali toženki in pokojni I.J., nična (I. točka izreka), ter naložilo toženkama nerazdelno povrniti pravdne stroške v znesku 4.456,64 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper izpodbijano sodbo se pritožujeta tožnika iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Grajata postopanja sodišča prve stopnje glede postavitve izvedencev za preiskavo pisav in dokumentov. Opozarjata, da iz mnenja dr. D.K. izhaja, da sta sporni in primerjalni material kakovostno in količinsko slaba, slabo primerna za preiskavo in primerjavo, ker nimata dovolj individualizacij ter sta pisana zelo okorno in tresoče, kar kaže na morebitno bolezensko stanje. Imenovani izvedenec je ocenil, da sledi morebitnega ponarejanja in prenarejanja ni najti, čeprav je poudaril, da samo dejstvo, da sledi tega ni najti, še ne pomeni, da je s tem možnost ponarejanja ali prenarejanja izključena. Kljub temu, da je izvedenec dr. B.R. v dopolnitvi svojega mnenja navedel, da je pri izdelavi mnenja imel za primerjavo na voljo omejeno količino podpisov ter da mu je bil večji del gradiva predložen v fotokopirani obliki in da po predložitvi dodatnega gradiva mnenje dopolni ali bo lahko na postavljena vprašanja sodišča odgovoril v drugačnem nivoju kot nivoju verjetnosti, sodišče prve stopnje ni sledilo predlogu tožnikov po dopolnitvi mnenja, temveč je njun dokazni predlog zavrnilo. Tožnika menita, da je bila zavrnitev dokaznega predloga neutemeljena, saj je izvedenec sam navedel, da bi bila za podajanje zanesljivega mnenja potrebna primerna količina in kvaliteta predloženega gradiva. Glede na take zaključke izvedenca R. tožnika ocenjujeta, da je sodišče prve stopnje preuranjeno sprejelo zaključek, da sta izvedenski mnenji popolni in si med seboj ne nasprotujeta. Predlagata ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijane sodbe, v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku v celoti, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške.

3. Toženki nista odgovorili na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 350. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje je opravilo uradni preizkus glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Uradni preizkus je pokazal, da ni podana nobena uradno upoštevna bistvena kršitev. Sodišče prve stopnje je popolno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

6. V obravnavanem primeru so toženki in pokojni I. J. sklenili pogodbo o dosmrtnem preživljanju, s katero se je druga toženka zavezala preživljati prvo toženko in pokojnega I.J.. Tožnika izpodbijata pristnost podpisa I.J. ter navajata, da ni bila njegova volja skleniti sporne pogodbe.

7. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je sklenjena v obliki notarskega zapisa, zaradi česar predstavlja javno listino. Za javno listino načeloma velja, da dokazuje resničnost tistega, kar je v njej zapisano ali potrjeno. Vendar je v skladu s četrtega odstavka 224. člena ZPP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Za izpodbojnost javne listine velja dvoje dokaznih pravil. Dokazno pravilo o neresničnosti njene vsebine, torej tistega kar se v njej potrjuje, ter dokazno pravilo o nepristnosti, ki pomeni, da javne listine ni izdal tisti, ki je na njej označen kot izdajatelj. Prav iz slednjega razloga tožnika izpodbijata notarski zapis, ko zatrjujeta, da na javni listini podpis pokojnega I.J. ni pristen.

8. Pritožba se omeji zgolj na izvedbo dokaza z izvedencema, ob tem pa prezre, da je sodišče prve stopnje pravilno svojo dokazno oceno opravilo tako, da je vsebino izvedenih dokazov konkretno povzelo in svoje zaključke napravilo na podlagi logične dokazne ocene vseh relevantnih dejstev, tako da je skladno z 8. členom ZPP vestno in skrbno pretehtalo vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj.

9. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ocenjevalo izpovedbe prič odvetnice N.V., notarke J.Š., Z.J. in L.S.. Odvetnica, Z.J. in L.S. so izpovedale, da so sporno pogodbo podpisovali vsi trije pogodbeniki skupaj. Odvetnica je posebej poudarila, da sta tako Z., kot .J. izrazila željo, da želita svoje premoženje izročiti hčerki po smrti, ki pa bi pred smrtjo zanju skrbela. Tudi notarka J.Š. je izpovedala, da je pogodbo strankam prebrala, da pa sporne pogodbe niso ponovno podpisovale v notarski pisarni, ker je bila le-ta že podpisana. Vendar pa je bil v notarski pisarni v skladu z Zakonom o notariatu podpisan notarski zapis.

10. Na podlagi izpovedanega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da predstavlja sporna pogodba pravo voljo pokojnega I.J. To pa tako po oceni sodišča prve stopnje kot tudi po oceni sodišča druge stopnje potrjujeta tekom postopka pred sodiščem prve stopnje pridobljeni izvedenski mnenji dr. D.K. in dr. B.R. Sodišče druge stopnje v strokovnost in pravilnosti izvedenskih mnenj ne dvomi. Dr. D.K. je sicer zapisal, da je primerjalni material kakovostno kot količinsko slab, a da ni najti sledi morebitnega ponarejanja ali prenarejanja. Poudaril pa je, da to še ne pomeni, da je s tem možnost ponarejanja ali prenarejanja izključena. Izvedenec dr. B.R. pa je zaključil, da je na podlagi oblikovnih, gibalnih in prostorskih pisalnih značilnosti mogoče potrditi, da je sporni podpis na pogodbi o dosmrtnem preživljanju napisal I.J. Njegovi zaključki so bili narejeni na nivoju verjetnosti.

11. Pravna teorija pozna več stopenj materialne resnice 1 : gotovost, ko gre za popolno skladnost subjektivne predstave z obstoječimi dejstvi, torej z objektivno stvarnostjo, prepričanje, ko o resničnosti določenega dejstva ne dvomi noben izkušen človek, verjetnost, kadar so razlogi, ki govore za obstoj določenega dejstva, močnejši od razlogov, ki govore proti njegovemu obstoju in dvom, ko so razlogi, ki govore za obstoj določenega dejstva, v ravnovesju z razlogi, ki govore proti njegovemu obstoju.

12. Glede na pravno teorijo torej izvedensko mnenje, ki z verjetnostjo zaključuje, da je podpis na sporni pogodbi napisal I.J., govori v prid zatrjevanjem toženk in ne tožnikov. Ko pa je sodišče prve stopnje dokaz z izvedencem presodilo najprej posebej, nato pa skupaj z vsemi ostalimi izvedenimi dokazi, ki so bili opisani zgoraj, je pravilno zaključilo, da tožnika nista uspela dokazati svojih trditev, da sporno pogodbo I. J. ni podpisal oziroma da podpis na sporni pogodbi ni njegov.

13. Glede na to, da je imelo sodišče prve stopnje na voljo še druge dokaze, ne le dokaza z izvedencem za forenzično kriminalistično tehnične preiskave rokopisov in podpisov, za dokazovanje z različnimi vrstami dokazov pa velja, da so dokazi med seboj enakovredni, je pravilno presodilo vse dokaze skupaj in na podlagi vseh dokazov naredilo dokazno oceno. Glede na podano dokazno oceno sodišča prve stopnje, ni bilo razloga za dopolnitev izvedenskega mnenja dr. B.R., kot to kot kršitev izpostavlja pritožba.

14. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Ker tožnika s pritožbo nista uspela, sama krijeta svoje stroške postopka s pritožbo.

1 11. O tem Ude L.,Civilno procesno pravo, Ljubljana 2002, str. 116.