Appeal dismissed; employer's late withdrawal of claim after partial payment does not exempt plaintiff from costs.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Zotno je stališče tožene stranke v pritožbi, da gre za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 ali 15 dni po izpolnitvi zahtevka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je postopek ustavilo in tožniku naložilo, da povrne toženi stranki njene stroške v znesku 58,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila.

2. Zoper odločitev o stroških postopka vlaga pritožbo tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijan sklep spremeni tako, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje in tožeči stranki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka. V pritožbi navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo v konkretnem sporu o stroških postopka odločati na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP, ki določa, da tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki stroške postopka, razen če jo umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V konkretnem sporu je tožena stranka dodatek za delo preko polnega delovnega časa za vtoževana referenčna obdobja tožniku izplačala pri plači za mesec november 2017, torej dne 5. 12. 2017. Tožnik pa je tožbo umaknil šele z vlogo 16. 8. 2018, kar pa po mnenju tožene stranke ne pomeni pravnega standarda umika tožbe "takoj po izpolnitvi", ki ga določa prvi odstavek 158. člena ZPP, zato bi bil tožnik dolžan toženi stranki v celoti povrniti stroške postopka. Pritožba se sklicuje na sklepe naslovnega sodišča v istovrstnih sporih s podobnim dejanskim stanjem (opr. št. IV Pd 1382/2017 z dne 3. 7. 2018 in sklep opr. št. IV Pd 1340/2017 z dne 3. 7. 2018). Po mnenju pritožnika tudi 29. člen ZDSS-1 določa, da lahko sodišče v sodbi naloži dajatev v 8 dnevnem roku za izpolnitev. Ker je tožba v konkretnem sporu umaknjena prepozno, bi sodišče moralo celotne stroške nastale toženi stranki naložiti tožniku. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijan del sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ker se je na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Pri odločitvi o stroških postopka je sodišče pravilno upoštevalo, da je tožnik s tožbo z dne 4. 8. 2017 zahteval plačilo zneska 3.377,84 EUR, tožena stranka pa je dne 5. 12. 2017 izpolnila zahtevek v višini 1.212,90 EUR. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je v tem delu tožena stranka smiselno pripoznala zahtevek. Med delno izpolnitvijo in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje strank, zato je sodišče upoštevalo drugi odstavek 154. člena ZPP in na podlagi tega člena pravilno odločilo o stroških postopka, torej skladno z uspehom, saj bi bil sicer tožnik v nasprotnem primeru v slabšem položaju, kot če bi sodišče odločilo o zahtevku.

6. Neutemeljene so pritožbene trditve, da bi sodišče moralo v konkretnem sporu o stroških postopka odločati na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP, ki določa, da tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zmotno je stališče tožene stranke v pritožbi, da gre za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 ali 15 dni po izpolnitvi zahtevka. V zvezi s to presojo tudi ni relevantno sklicevanje pritožbe na paricijski rok 8 dni iz 29. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji - ZDSS-1) ter na rok 15 dni za soglasje k umiku tožbe iz drugega odstavka 188. člena ZPP.

7. Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o stroških postopka na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom. Sodišče prve stopnje je pravilno odmerilo potrebne stroške po 155. členu ZPP in pravilno upoštevalo 35,91 % uspeh tožnika in 64,09 % tožene stranke. Po medsebojnem pobotanju je sodišče prve stopnje pravilno naložilo, da je tožnik dolžan toženi stranki plačati stroške postopka v višini 58,49 EUR.

8. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).