Appeal granted; injunction against non-possessory claim denied as land division decision is not a preliminary issue.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and reversed the first-instance court's order to suspend the proceedings. The plaintiff, a co-owner, argued that the defendant's unauthorized construction violated property law, while the defendant claimed the land division case was a necessary preliminary issue. The court held that the outcome of the pending land division does not legally determine the plaintiff's right to file a non-possessory claim, though it found the claim unreasonable given the facts.
Legislator headnote
AI generated1. točka 1. odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku; 3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku: A decision in a separate proceeding regarding the division of co-owned property does not constitute a preliminary issue for a non-possessory claim, but suspension may be granted if the claim is clearly unlivable to avoid further litigation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog tožene stranke za prekinitev postopka zavrne.
[JEDRO]
Odločitev nepravdnega sodišča ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev o negatorni tožbi, ki se obravnava v tej zadevi. Tožnica je zemljiškoknjižna solastnica zemljišča, na katerem je toženka poleg stanovanjske hiše postavila še druge, za tožnico sporne objekte. O izključni lastninski pravici pravdnih strank na obeh parcelah, ki sta predmet delitve v nepravdnem postopku, bo šele odločeno v tem postopku.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo pravdni postopek II P 124/2017 do pravnomočne odločitve v zadevi N 111/2008 Okrajnega sodišča v Ljubljani.
2. Tožnica v pritožbi proti temu sklepu navaja, da gre v postopku N 111/2008 Okrajnega sodišča v Ljubljani za delitev strankama vsaki do 1/2 solastnih nepremičnin parc. št. 5 in 7 (pravilno 6), k. o. X. Postopek delitve pa nima nobene zveze s predmetno pravdo, v kateri gre za to, da je toženka brez soglasja tožnice na eni od solastnih parcel postavila lesen kozolec, zidano ograjo, lopo za orodje, manjšo betonsko škarpo in stopnice ob terasi ter za eno etažo dvignila stanovanjsko hišo. Ravnala je torej v nasprotju z določbami 67. člena Stvarnopravnega zakonika, saj bi za navedene posege potrebovala soglasje tožnice kot solastnice.
3. Pritožba je utemeljena.
4. V skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen). Predhodno vprašanje po tej določbi je vprašanje o obstoju pravice ali pravnega razmerja, od rešitve od katerega je odvisna odločitev v zadevi.
5. Zahtevki tožnice v obravnavani zadevi se nanašajo na odstranitev objektov na zemljišču parc. št. 6 k. o. X., katerega solastnici sta pravdni stranki vsaka do 1/2. Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo v sklepu I Cp 2331/2016 glede narave tožbenega zahtevka, tožnica uveljavlja varstvo pred vznemirjanjem na podlagi 99. člena v zvezi s 100. členom Stvarnopravnega zakonika – SPZ. Z negatorno tožbo po tej določbi mora tožnik dokazati, da ima na stvari lastninsko oziroma solastninsko pravico in da ga toženec v njegovi pravici protipravno vznemirja, pri tem pa mu ni odvzel posesti stvari.
6. Med pravdnima strankama je v teku glede sosednjih parcel 5 in 6, oboje k. o. X., že od leta 2008 nepravdni postopek zaradi delitve solastnih nepremičnin.
7. Prvostopenjsko sodišče je sledilo predlogu toženke in sklep o prekinitvi postopka do pravnomočne odločitve v nepravdnem postopku N 111/2008 Okrajnega sodišča v Ljubljani oprlo na ugotovitev, da je odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka za odstranitev v zahtevku zajetih objektov odvisna od vprašanja lastništva nepremičnin, ki so predmet bodoče delitve v nepravdnem postopku. Ocenilo je torej, da je odločitev v nepravdnem postopku predhodno vprašanje za odločitev v obravnavani zadevi. Pritožba glede tega utemeljeno opozarja, da odločitev nepravdnega sodišča ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev o negatorni tožbi, ki se obravnava v tej zadevi. Tožnica je zemljiškoknjižna solastnica zemljišča parc. št. 6, k. o. X., na katerem je toženka poleg stanovanjske hiše postavila še druge, za tožnico sporne objekte. O izključni lastninski pravici pravdnih strank na obeh parcelah, ki sta predmet delitve v nepravdnem postopku, bo šele odločeno v tem postopku. Odločitev nepravdnega sodišča sama po sebi ne predstavlja predhodnega vprašanja in zato za prekinitev postopka iz tega razloga ni pravne podlage. Drži pa, da je glede na okoliščine obravnavane zadeve in v izogib nadaljnjim sodnim postopkom vztrajanje pri tožbenem zahtevku očitno neživljenjsko in nerazumno iz razlogov, ki jih je navedlo že prvostopenjsko sodišče (dejanska uporaba solastnih parcel in posledice zahtevane odstranitve dokončanih gradbenih objektov).
8. Zaradi zmotne presoje o obstoju razloga za prekinitev postopka je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da se toženkin predlog za prekinitev postopka zavrne (3. točka 365. člena ZPP).