Appeal partially allowed; judgment reversed on appeal due to contradiction between ruling and reasoning under ZPP Art. 339(2).

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v II. točki izreka v delu, v katerem je bil zavrnjen tožbeni zahtevek na ugotovitev deležev na skupnem premoženju, in v III. točki izreka ter se v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevka obeh pravdnih strank za ugotovitev deležev na skupnem premoženju, čeprav iz obrazložitve sodbe izhaja, da naj bi sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev, da znaša delež vsake od pravdnih strank na njunem skupnem premoženju 1/2, zato se izpodbijane sodbe v tem obsegu ne da preizkusiti, ker izrek sodbe nasprotuje njegovim razlogom, kar predstavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Ugotovljene procesne kršitve glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.

Delna razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v tem obsegu v ponovno sojenje pred sodišče prve stopnje ne bo povzročila kršitve pravice strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in bo s tem hkrati zagotovljena učinkovita in popolna pravica stranke do pritožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg skupnega premoženja pravdnih strank (I. točka izreka). Kar je zahtevala tožnica več ali drugače v tožbi in toženec v nasprotni tožbi, je zavrnilo (II. točka izreka). Sklenilo je še, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške pravdnega postopka (III. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje toženec s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Obrazloženo se pritožuje le glede deležev pravdnih strank na skupnem premoženju ter glede stroškovne odločitve. Opozarja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi navedlo, da je zaslišalo pričo B. S. kar pa ne drži. Navedena priča sploh ni bila zaslišana, zato gre za nasprotje med navedbo sodišča in listinami v spisu, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja, ko je odločalo o deležih pravdnih strank na skupnem premoženju. Pomanjkljivo se je opredelilo do navedb toženca, da je bila tožnica v času sklenitve zakonske zveze v letu 2003 pa vse do leta 2009 študentka ter da do rojstva prvega otroka v letu 2006 ni bila v službi in je za njiju v celoti skrbel toženec, ki je bil zaposlen. Sodišče prve stopnje je spregledalo navedbo toženca, ki jo je tožnica potrdila, da je tožnica v času prve in druge nosečnosti bolehala za sinfiolizo, zaradi česar je morala ves čas ležati ter mirovati in je v tem času vsa skrb za otroka in gospodinjstvo odpadla na toženca, kar je tožnica tudi potrdila. Prvo sodišče ni upoštevalo izkazanega toženčevega večjega prispevka pri opravljanju domačih del (vsaj v času od leta 2003 in 2009), skrbi za gospodinjstvo ter varstvu in vzgoji otroka, skrbi za tožnico kot študentko in dejstvo, da je bil edini preživljalec družine.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Toženec sodbo izpodbija v celoti, čeprav iz razlogov pritožbe izhaja, da izpodbija sodbo sodišča prve stopnje le v zavrnilnem delu glede ugotovitve deležev na skupnem premoženju in v stroškovnem delu.

5. Tožnica je vložila tožbo za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju ter da ji je toženec dolžan plačati znesek 11.250,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje. Toženec je z nasprotno tožbo prav tako zahteval ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju pravdnih strank. Pravdni stranki sta torej na sodišče naslovili zahtevo za ugotovitev deležev na njunem skupnem premoženju. Tožnica je višino svojega deleža utemeljevala na zakonski domnevi, medtem ko toženec zahteva, da sodišče ugotovi, da je njegov delež na skupnem premoženju 75 %. O deležu zakoncev na skupnem premoženju lahko sodišče odloča le enotno, torej po tožbi in po nasprotni tožbi, saj morata njuna deleža znašati skupno 100 %.

6. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevka obeh pravdnih strank za ugotovitev deležev na skupnem premoženju, čeprav iz obrazložitve sodbe izhaja, da naj bi sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev, da znaša delež vsake od pravdnih strank na njunem skupnem premoženju 1/2, zato se izpodbijane sodbe v tem obsegu ne da preizkusiti, ker izrek sodbe nasprotuje njegovim razlogom, kar predstavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Razveljavitev odločitve o stroških je posledica razveljavitve sodbe v izpodbijanem delu. Ker sodišče druge stopnje v preostalem nerazveljavljenem delu sodbe ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča v tem delu potrdilo.

7. Ugotovljene procesne kršitve glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti, zaradi česar je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo v delu, kot izhaja iz izreka te odločbe razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo izdelavo sodbe (prvi odstavek 354. člena ZPP). Neskladja med izrekom in obrazložitvijo tudi ni mogoče popraviti na način, predviden s 325. členom ZPP, saj nobena od pravdnih strank izdaje dopolnilne sodbe ni predlagala. Delna razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v tem obsegu v ponovno sojenje pred sodišče prve stopnje ne bo povzročila kršitve pravice strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in bo s tem hkrati zagotovljena učinkovita in popolna pravica stranke do pritožbe, saj je sodišče prve stopnje izvedlo celoten dokazni postopek in zato dokazov ne bo potrebno ponovno neposredno izvajati, saj mora v novem postopku izdati le sodbo. Postopek bi bil ravno z novim sojenjem pritožbenega sodišča, ki bi terjalo ponovitev in neposredno izvedbo dokaznega postopka, občutno podaljšan. Če bo sodišče prve stopnje ob ponovnem presojanju utemeljenosti tožbenega zahtevka ugotovilo, da brez ponovnega odprtja obravnave ne more odločiti, lahko na podlagi 292. člena ZPP sklene, da se končana obravnava znova začne. V novem sojenju bo ugotovljeno procesno kršitev potrebno odpraviti ter skrbneje utemeljiti razloge glede odločitve o deležih na skupnem premoženju pravdnih strank, pri tem pa se bo moralo opredeliti tudi do okoliščine, ki jo toženec v pritožbi izrecno izpostavlja, da je bil od leta 2003 do leta 2006, ko s tožnico še nista imela otrok, edini preživljalec ter da je tudi v letih 2006 do leta 2008 poleg zaposlitve skrbel za gospodinjstvo in otroka. Pritožba tudi utemeljeno opozarja, da je sodišče navedlo, da je v postopku zaslišalo tudi pričo B. S. čeprav iz listin v spisu ne izhaja, da bi bila navedena priča zaslišana.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na četrtem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK

Zoper I. točko izreka odločbe je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo odločbe, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Odločba se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.