Supreme Court rules civil court has jurisdiction over compensation claims where no employment relationship existed between parties.

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

[JEDRO]

Ob ugotovitvi, da med tožnikom in tožencema ni bilo vzpostavljeno delovno razmerje oziroma da nikoli ni prišlo do zatrjevane spremembe delodajalca, je predlog Delovnega sodišča v Mariboru, to je, da je za odločanje v tem sporu pristojno Okrožno sodišče v Mariboru, utemeljen. Spor o odškodninski odgovornosti in plačilu odškodnine je spor o premoženjskopravnem zahtevku, za katerega bi bilo delovno sodišče pristojno le v primeru, če bi izviral iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi predniki.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepoma I Pg 1130/2014 z dne 3. 3. 2016 in I Pg 1124/2014 z dne 16. 2. 2016 odločilo, da za odločanje v sporu med tožnikom in toženci (poleg toženca R. B. v prvi zadevi in B. V. v drugi zadevi, je bila prvotno tožena tudi družba I., d.o.o.) ni stvarno pristojno in je po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Delovnemu sodišču v Mariboru. Delovno sodišče v Mariboru je najprej sprožilo spor o pristojnosti med tožnikom in toženo družbo (ne pa tudi med tožnikom in tožencema R. B. in B. V.). Vrhovno sodišče je s sklepoma VIII R 20/2016 z dne 22. 11. 2016 in VIII R 9/2017 z dne 9. 5. 2017 odločilo, da je za odločanje v sporu med tožnikom in družbo I., d.o.o. pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

Pred Delovnim sodiščem v Mariboru se je nadaljeval postopek v sporu med tožnikom in tožencema R. B. in B. V. (obe zadevi je sodišče v nadaljevanju združilo v skupno obravnavanje). V sporu je Delovno sodišče v Mariboru tudi odločilo in tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zavrnilo, ker je ugotovilo, da tožnik in toženca niso bili v razmerju delodajalca in delavcev, da torej toženca pri tožniku nista bila v delovnem razmerju. Sodišče druge stopnje je pritrdilo presoji, da med strankami ni bilo vzpostavljeno delovno razmerje ter dodalo, da to na odškodninsko odgovornost tožencev, če sta tožniku povzročila škodo, ne vpliva.

Zato je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek.

2. Delovno sodišče v Mariboru je šele med postopkom, ki se je vodil med tožnikom in tožencema, prišlo do zaključka, da med njima ni bilo vzpostavljeno delovno razmerje in da torej toženca v razmerju do tožnika nista delavca. Upoštevaje to dejstvo je sprožilo spor o pristojnosti. Predlaga, da Vrhovno sodišče odloči v tem sporu in navaja, da glede na določbo 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004) delovno sodišče ni pristojno za odločanje o plačilu odškodnine med strankami, med katerimi ni bilo vzpostavljeno delovno razmerje.

3. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

4. Po prvem odstavku 19. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) mora vsako sodišče med postopkom po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Za odločitev v sporu o pristojnosti je odločilnega pomena kompetenčno stanje. Ob ugotovitvi, da med tožnikom in tožencema ni bilo vzpostavljeno delovno razmerje oziroma da ni prišlo do zatrjevane spremembe delodajalca v smislu 73. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002 in naslednji), je predlog Delovnega sodišča v Mariboru, to je, da je za odločanje v tem sporu pristojno Okrožno sodišče v Mariboru, utemeljen.

Spor o odškodninski odgovornosti in plačilu odškodnine je spor o premoženjskopravnem zahtevku, za katerega bi bilo delovno sodišče na podlagi točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno le v primeru, če bi izviral iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi predniki. Glede na ugotovljeno je za odločanje v tem sporu (o premoženjskopravnem zahtevku, katerega vrednost presega 20.000,00 EUR) na podlagi prvega odstavka 32. člena ZPP pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.