Appeal court allows claim against former manager of dissolved company, rejecting first instance's dismissal based on wrong statute.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court granted the plaintiff's request to set aside the first instance court's decision to suspend proceedings. The plaintiff sought damages from the former manager of a dissolved company, while the lower court incorrectly applied the law governing proceedings against shareholders of dissolved companies. The court ruled that the legal basis for suspending the proceedings was erroneous because the claims relied on different factual and legal grounds than the statute cited by the first instance.
Legislator headnote
AI generated1. člen Zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb; 365. člen Zakona o pravdnem postopku: When a lower court suspends proceedings based on a statute applicable only to shareholders of dissolved companies, but the plaintiff's claim is based on different legal grounds for damages, the suspension decision is invalid and must be set aside.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Tožnik uveljavlja odškodninsko odgovornost toženca kot poslovodje izbrisane družbe, medtem ko je sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev oprlo na zakonsko določbo, ki se nanaša na postopke zoper družbenike izbrisanih družb. Ker gre za zahtevke z različno dejansko in pravno podlago, pritožnik utemeljeno navaja, da 1. člen ZPPDID ne predstavlja pravne podlage, na kateri bi bilo mogoče utemeljiti prekinitev obravnavanega postopka.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dnem 27. 4. 2018 postopek prekinilo.
2. Zoper sklep se pritožuje tožnik, pri čemer uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Sodišče prve stopnje je v prvem odstavku obrazložitve pravilno navedlo, da tožnik uveljavlja odškodninsko odgovornost toženca kot poslovodje - direktorja iz sodnega registra brez likvidacije izbrisane kapitalske družbe, izpodbijano odločitev pa je oprlo na Zakon o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb (ZPPDID), ki se nanaša na postopke zoper družbenike izbrisanih družb.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Tožnik je v tožbeni trditveni podlagi navedel, da je bil toženec poslovodja družbe N., d. o. o. Družba ni poravnala svojih obveznosti do tožnika, 20. 1. 2015 pa je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije. Ker toženec pred izbrisom družbe iz sodnega registra ni izpolnil obveznosti, ki mu ji kot poslovodji nalagajo 35. do 39. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), je tožniku na podlagi 2. točke prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 442. člena ZFPPIPP v zvezi s 42. členom ZFPPIPP odgovoren za škodo, ki jo je imel, ker ni dosegel plačila svojih terjatev od izbrisane družbe.
5. Izpodbijana odločitev temelji na določbi 1. člena ZPPDID, ki določa, da se vsi pravdni, upravni in izvršilni postopki, začeti na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99 in 93/02 – odl. US, 50/02 – sklep US, 93/02 – odl. US, 117/06 – ZDDPO-2, 31/07, 33/07 – ZSReg-B, 38/07 – sklep US in 126/07 – ZFPPIPP) in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10, 26/11 in 47/11), v katerih upniki ali upnice izbrisane družbe uveljavljajo terjatve zoper družbenike ali družbenice take družbe ali njihove pravne naslednike ali naslednice, ki na dan uveljavitve tega zakona še niso končani, z dnem uveljavitve tega zakona prekinejo.
6. Tožnik torej uveljavlja odškodninsko odgovornost toženca kot poslovodje izbrisane družbe, medtem ko je sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev oprlo na zakonsko določbo, ki se nanaša na postopke zoper družbenike izbrisanih družb. Ker gre za zahtevke z različno dejansko in pravno podlago, pritožnik utemeljeno navaja, da 1. člen ZPPDID ne predstavlja pravne podlage, na kateri bi bilo mogoče utemeljiti prekinitev obravnavanega postopka. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).
7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče pridržalo za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).