Appeal dismissed; creditor as party must not file claim notice for enforcement court to apply ex officio.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Maribor dismissed the creditor's appeal regarding enforcement costs and the distribution of proceeds from the sale of real estate. The creditor argued that the court failed to consider a late-filed claim notice submitted for the distribution hearing, citing a precedent regarding third-party creditors. The court ruled that for creditors who are already parties to the enforcement proceedings, the court is bound by the final enforcement decision and must apply the claimed amount ex officio without requiring a formal notice. Consequently, the creditor's obligation to file a notice to avoid losing priority applies only to third parties invited to the hearing, not to existing parties.
Legislator headnote
AI generatedZIZ 207. člen 3. odstavek; ZIZ 208. člen 1. odstavek; ZPP 350. člen 2. odstavek; ZPP 365. člen; ZIZ 165. člen 1. odstavek: For creditors who are parties to enforcement proceedings, the enforcement court must apply their claims ex officio based on the final enforcement decision, and the requirement to file a claim notice for priority payment applies only to third parties invited to the distribution hearing.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
I. Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na upnika P.B. potrdi.
II. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Določilo tretjega odstavka 207. člena ZIZ, ki vsebuje opozorilo v vabilu sodišča na razdelitveni narok, da bodo terjatve upnikov upoštevane le, če bodo priglašene pisno ali ustno najpozneje na razdelitvenem naroku, je pravilno razumeti v kontekstu celotnega sistema izvršilnega postopka (argument koherence). Tretji odstavek je povezan z drugim odstavkom na način, da drugi odstavek opredeljuje vabljene na razdelitveni narok, ki so ob strankah tudi tisti, ki imajo po stanju spisov in po podatkih iz zemljiške knjige pravico do poplačila iz tega zneska. Zakonska obveznost priglasitve s posledico izgube poplačila v primeru neaktivnosti po pojasnjenem velja le za te osebe in ne upnike, ki so (že) stranke v postopku.
Za upnike, ki so stranke postopka, je izvršilno sodišče vezano na pravnomočni sklep o izvršbi in v njem opredeljeno terjatev upnika, ki jo mora v fazi poplačila upoštevati po uradni dolžnosti in ne šele na zahtevo (priglasitev) upnika.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je odmerilo nadaljnje izvršilne stroške in razdelilo kupnini, pridobljeni s prodajo nepremičnin.
2. Upnik v pravočasnih, po vsebini enakih pritožbah, vloženih v pridruženih zadevah I 45/2016 in I 46/2016, navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo priglašenih stroškov vloge z dne 10. 10. 2018, v kateri je priglasil svojo terjatev za razdelitveni narok. Meni, da bi jo sodišče prve stopnje moralo upoštevati kot obrazloženo vlogo, ki je bila potrebna za postopek, saj je sodišče prve stopnje upnike pozvalo k priglasitvi terjatev. Ti stroški bi se morali poplačati prednostno. Sklicuje se na VSL sklep II Ip 1760/2017. Priglaša pritožbene stroške.
3. Pritožbi nista utemeljeni.
4. Določilo tretjega odstavka 207. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki vsebuje opozorilo v vabilu sodišča na razdelitveni narok, da bodo terjatve upnikov upoštevane le, če bodo priglašene pisno ali ustno najpozneje na razdelitvenem naroku, je pravilno razumeti v kontekstu celotnega sistema izvršilnega postopka (argument koherence). Tretji odstavek je povezan z drugim odstavkom na način, da drugi odstavek opredeljuje vabljene na razdelitveni narok, ki so ob strankah tudi tisti, ki imajo po stanju spisov in po podatkih iz zemljiške knjige pravico do poplačila iz tega zneska. Zakonska obveznost priglasitve s posledico izgube poplačila v primeru neaktivnosti po pojasnjenem velja le za te osebe in ne upnike, ki so (že) stranke v postopku.
5. Za upnike, ki so stranke postopka, je izvršilno sodišče vezano na pravnomočni sklep o izvršbi in v njem opredeljeno terjatev upnika, ki jo mora v fazi poplačila upoštevati po uradni dolžnosti in ne šele na zahtevo (priglasitev) upnika. V fazi realizacije sklepa o izvršbi je namreč uveljavljeno oficialno načelo. Četudi upnik, ki je stranka postopka, pred razdelitvenim narokom priglasi (obračuna) terjatev, izvršilno sodišče ne odloča v njegovem okviru, ampak mora sámo po uradni dolžnosti terjatev obračunati in pri tem upoštevati tudi morebitna dotedanja delna poplačila, ki so bila opravljena v okviru preteklih izvršilnih dejanj (prisilne izvršbe). Da je temu tako, potrjuje tudi zakonska zahteva, da izvršilno sodišče pri odločitvi o poplačilu upošteva (tudi) stanje, kot izhaja iz spisov (prvi odstavek 208. člena ZIZ).
6. VSL sklep II Ip 1760/2017 se nanaša na stroške zastavnega upnika, ki ni stranka postopka, zato v njem zavzeta stališča niso upoštevna v obravnavani zadevi.
7. Po pojasnjenem upnik, ki je stranka v postopku, sicer lahko poda svoj obračun terjatve, a ta ni obvezen, niti potreben. Ker vloga, v kateri je ta posredovan sodišču, ni potrebna za izvršbo, pa tudi upnik ni upravičen, da bi zahteval od dolžnika, da mu povrne strošek take vloge (a contrario peti odstavek 38. člena ZIZ).
8. Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbi zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v obsegu, kot izhaja iz izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
9. Upnik ob neuspehu s pritožbo sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).