Appeal dismissed; patient requires protected ward due to schizophrenia, medication non-compliance, and domestic conflict risks.

Pritožba se zavrne.

[JEDRO]

Ugotovitve o dosedanjem poteku bolezni in zdravljenju, o dosedanjem odnosu nasprotnega udeleženca do bolezni in o razmerah v domačem okolju utemeljujejo zaključek, da stalnega nadzora in skrbi, nujno potrebnega za izboljšanje zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca in posledično preprečitve ogrožanja drugih, ta čas ni mogoče zagotoviti drugače kot s sprejemom v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotni udeleženec sprejme v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda Dom A., za čas od 27. 9. 2018 do 27. 9. 2019.

2. Odvetnica nasprotnega udeleženca v pritožbi, ki jo, kot je poudarila, vlaga na izrecno zahtevo nasprotnega udeleženca, navaja, da je nasprotni udeleženec že na naroku pojasnil, da so se razmere doma spremenile, da bo do ureditve stanovanja v spodnjem nadstropju živel pri materi in ji pomagal, ter da se bo ogibal sosedov in očeta in s tem preprečil možnost nastajanja konfliktov. Njegova mati pa je v zaslišanju povedala, da bo skušala poskrbeti, da bo redno jemal zdravila, česar v preteklosti ni mogla, ker ni živel z njo. Namestitev v varovani oddelek je zato pregrob poseg v osebno svobodo. Ob materini pomoči lepo funkcionira. Ve, da se bo v primeru ponovne namestitve v zavod njegovo stanje slabšalo in bo njegova volja do življenja ugasnila. Ker ne ogroža niti sebe niti drugih, niso izpolnjeni vsi pogoji za namestitev. Poleg tega mati potrebuje pomoč. Zaveda se, da se bo moral izogibati alkohola. Nameščen je v prepoln prostor, razmere pa niso vredne človeka. Meni, da bi lahko funkcioniral pod pogoji nadzorovane obravnave.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s 74. členom in s 75. členom ZDZdr je namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda dovoljena, če so izpolnjeni naslednji pogoji: (1) če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, (2) če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, (3) če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (4) če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, (5) če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi), (6) če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

5. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da se nasprotni udeleženec zaradi paranoidne oblike shizofrenije zdravi od leta 2011, da je bil odtlej sedemnajstkrat hospitaliziran in da je med zadnjimi hospitalizacijami vsakič v kratkem času prišlo do poslabšanja bolezni in konfliktnih situacij, da živi v odmaknjenem kraju v hiši skupaj s starši, ki sta razvezana in imata nova partnerja, da je bila ob poslabšanjih stanja ter zaradi zlorabe alkohola in konfliktnih odnosov doma pogosto potrebna intervencija policije in da je bil v letu 2016 sprejet v stanovanjsko skupino, od koder je ob podpori domačih prej kot v enem letu odšel.

6. Stališče sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec huje ogroža svoje zdravje in zdravje drugih, temelji na ugotovitvah, da zaradi (kronične in ponavljajoče se) duševne motnje napačno ocenjuje svoje zaznavanje in mišljenje in tudi ob soočenju z dokazi o nasprotnem dela napačne sklepe o zunanji realnosti, da je bil pod vplivom bolezenskih simptomov in pod akutnim vplivom alkohola v domačem okolju ob poslabšanju bolezni agitiran in verbalno agresiven in da je grozil ter je bila zaradi tega večkrat potrebna policijska intervencija in da so znotraj bolezenskega doživljanja njegovi najbližji. V teh ugotovitvah je dovolj podlage za zanesljiv sklep, da obstaja realna nevarnost fizične agresivnosti do najbližjih in ostalih v okolici, ki je posledica hudo motene (in ob agitaciji celo izključene) presoje realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja zaradi vpliva duševne motnje.

7. Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o pravilnosti zaključka, da nasprotni udeleženec zaradi ugotovljenih vzrokov in ogrožanja drugih potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način oziroma z drugimi oblikami pomoči. V sklepu je ugotovljeno, (1) da nasprotni udeleženec po odpustu iz bolnišnice v domače okolje preneha z jemanjem zdravil, (2) da v primeru neustreznega zdravljenja obstaja veliko tveganje za kronifikacijo bolezni in težko invalidnost, (3) da ni kritičen do zlorabe alkohola, ki ob poslabšanjih bolezni povečuje njegovo impulzivnost in nevarnost heteroagresivnega vedenja ter poslabšuje psihozo, (4) da zaradi pogostih in resnih poslabšanj bolezni potrebuje vsakodnevno kontrolo jemanja zdravil ter vzpostavitev dnevne rutine, (5) da okoliščine doma ostajajo konfliktne, (6) da mati ob popolni nekritičnosti nasprotnega udeleženca do jemanja zdravil ne bo uspela kontrolirati jemanja zdravil niti pitja alkohola, in (7) da je bil nasprotni udeleženec v letu 2016 že nastanjen v stanovanjski skupnosti, a je iz nje odšel. Sodišče je torej ovrednotilo tudi izpovedbi nasprotnega udeleženca in njegove matere pred sodiščem prve stopnje, na kateri opozarja pritožba, in jima dalo pravo težo. Njuni izpovedbi ne dajeta opore za zaključek, da so razmere v domačem okolju drugačne od ugotovljenih. Pravilno je tudi stališče v izpodbijanem sklepu, da ugotovitve o dosedanjem poteku bolezni in zdravljenju, o dosedanjem odnosu nasprotnega udeleženca do bolezni in o razmerah v domačem okolju utemeljujejo zaključek, da stalnega nadzora in skrbi, nujno potrebnega za izboljšanje zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca in posledično preprečitve ogrožanja drugih, ta čas ni mogoče zagotoviti drugače kot s sprejemom v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda. Če se bodo okoliščine spremenile, je možen odpust pred iztekom roka, določenega v izpodbijanem sklepu.

8. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, da niso podane kršitve, na katerih obstoj pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP), pa je bilo ugotovljeno že v postopku odločanja o pritožbi socialnovarstvenega zavoda, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (drugi odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Že sprejeta predhodna odločitev pritožbenega sodišča (sklep I Cp 2006/2018 z dne 11. 10. 2018) o neutemeljenosti pritožbe socialnovarstvenega zavoda je tudi razlog, da je pritožbeno sodišče le zavrnilo pritožbo nasprotnega udeleženca, ni pa potrdilo izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.