Appeal dismissed; social security contributions from Serbia and Croatia do not combine for pension eligibility under Slovenian law.

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka, je podana v Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo (Mednarodni sporazum) v zvezi z 27. členom ZPIZ-2. V skladu z 20. členom citiranega Mednarodnega sporazuma se pri pridobitvi, ohranitvi in ponovnem priznanju pravice do dajatev, zavarovalni dobi, ki jo zavarovanec dopolni po pravnih predpisih obeh pogodbenic, seštevata, če se ne nanašata na isto obdobje. V kakšni meri in pod kakšnimi pogoji se upošteva zavarovalna doba, določajo pravni predpisi pogodbenice, v kateri jo je zavarovanec dopolnil, če s sporazumom ni določeno drugače. Prav glede beneficiranega staža sporazum določa drugače. Po 3. odstavku 20. člena Mednarodnega sporazuma se zavarovalna doba, dopolnjena v drugi pogodbenici upošteva samo v dejanskem trajanju. Izjema velja le za obdobje, dopolnjeno do 7. 10. 1991, ki se glede na 5. odstavek 35. člena prehodne in končne določbe Mednarodnega sporazuma upošteva po predpisih, ki so veljali v času, ko sta obe pogodbenici uporabljali pravne predpise bivše SFRJ. Slednje velja za zavarovalno dobo s povečanjem oz. t. i. beneficirani staž, dopolnjen pri srbskem nosilcu zavarovanja po razpadu bivše SFRJ, ki ga slovenski nosilec zavarovanja lahko upošteva le do 7. 10. 1991.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 29. 11. 2017 in iste št. z dne 16. 5. 2016, ter vrnitev zadeve toženi stranki v ponovno upravno odločanje, ker je presodilo, da sta zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita.

2. Sodbo izpodbija tožnik zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotno uporabljenega materialnega prava, bistvene kršitve postopka ter 22. in 25. člena Ustave RS. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodba naj bi bila nejasna in v nasprotju s Sporazumom med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo. Ne strinja se, da mu je pri slovenskem nosilcu zavarovanja upoštevan beneficirani staž samo od 17. 9. 1991 do 7. 10. 1991, ne pa tudi od 7. 10. 1991 do 31. 12. 2013. Srbija je de facto naslednica nekdanje SFRJ in je beneficirana doba dopolnjena po istih predpisih, ki so veljali na dan 17. 9. 1991.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku 1 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Ni prišlo niti do povsem pavšalno, brez kakršnekoli utemeljitve zatrjevanih kršitev enakega varstva pravic po 22. členu oz. pravice do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS 2 (Ustave), zaradi česar se pritožbeno sodišče v tej smeri ne more niti opredeljevati.

Sicer je sodba utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne navaja znova, temveč na pritožnikovo izvajanje poudarja predvsem naslednje.

5. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka, je podana v Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo 3 (Mednarodni sporazum) v zvezi z 27. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 4 (ZPIZ-2). V skladu z 20. členom citiranega Mednarodnega sporazuma se pri pridobitvi, ohranitvi in ponovnem priznanju pravice do dajatev, zavarovalni dobi, ki jo zavarovanec dopolni po pravnih predpisih obeh pogodbenic, seštevata, če se ne nanašata na isto obdobje. V kakšni meri in pod kakšnimi pogoji se upošteva zavarovalna doba, določajo pravni predpisi pogodbenice, v kateri jo je zavarovanec dopolnil, če s sporazumom ni določeno drugače. Prav glede beneficiranega staža sporazum določa drugače. Po 3. odstavku 20. člena Mednarodnega sporazuma se zavarovalna doba, dopolnjena v drugi pogodbenici upošteva samo v dejanskem trajanju. Izjema velja le za obdobje, dopolnjeno do 7. 10. 1991, ki se glede na 5. odstavek 35. člena prehodne in končne določbe Mednarodnega sporazuma upošteva po predpisih, ki so veljali v času, ko sta obe pogodbenici uporabljali pravne predpise bivše SFRJ.

Slednje seveda velja za zavarovalno dobo s povečanjem oz. t. i. beneficirani staž, dopolnjen pri srbskem nosilcu zavarovanja po razpadu bivše SFRJ, ki ga slovenski nosilec zavarovanja lahko upošteva le do 7. 10. 1991, ne pa tudi po 8. 10. 1991 do 31. 12. 2013, kot si prizadeva tožnik. Njegovo drugačno pravno naziranje je zmotno, saj zanj ni podlage v Mednarodni pogodbi. Pritožba v tej smeri zato ne more biti uspešna.

6. V obravnavanem primeru zagotovo ni izpolnjen dejanski stan iz ZPIZ-2. Po 27. členu ZPIZ-2 lahko zavarovanec pravico starostne pokojnine pridobi le, če izpolnjuje kumulativno predpisano starost in pokojninsko dobo. Torej po 27. členu ZPIZ-2 med drugim najmanj 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe ali 40 let pokojninske dobe brez dokupa in 60 let starosti oz. v prehodnem letu 2015 najmanj 59 let starosti.

Ni sicer sporno, da je tožnik dne 31. 8. 2015, ko mu je pri srbskem nosilcu zavarovanja prenehalo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje dopolnil 60 let in 7 mesecev starosti. Čeprav je v času zavarovanja pri srbskem nosilcu od 17. 9. 1991 do 31. 12. 2013 delal na delovnem mestu, na katerem se je zavarovalna doba štela s povečanjem, je že srbski nosilec zavarovanja na obrazcu SRB/SI 25 v skladu z Mednarodnim sporazumom potrdil zavarovalno dobo v trajanju 24 let, 10 mesecev in 5 dni, od tega pravilno le 3 dni iz naslova beneficirnega staleža za čas od 17. 9. 1991 do 7. 10. 1991. Poleg navedene ima tožnik dopolnjeno še 1 leto, 3 mesece in 21 dni pokojninske dobe pri hrvaškem nosilcu zavarovanja in 10 let, 6 mesecev in 4 dni pri slovenskem nosilcu zavarovanja. Do prenehanja obveznega zavarovanja 31. 8. 2015 je imel torej dopolnjenih skupno 36 let in 8 mesecev (vključno s 3-mi dnevi beneficiranega staža) srbsko-hrvaško-slovenske pokojninske dobe. S tako sešteto pokojninsko dobo pa pri 60 letih starosti ni izpolnjeval pogojev po nobenem odstavku 27. člena ZPIZ-2 za pravico do starostne pokojnine in s tem niti do sorazmernega dela slovenske starostne pokojnine. Zahteva je bila v predsodnem upravnem postopku zakonito zavrnjena in z izpodbijano sodbo tudi tožbeni zahtevek.

7. Iz navedenih dejanskih in pravnih razlogov je morala pritožba ostati brezuspešna. Na podlagi 353. člena ZPP jo je bilo potrebno kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.

2 Ur. l. RS, št. 1/1991 s spremembami.

3 Ur. l. RS, št. 30/2010 - MP, št. 05/2010.

4 Ur. l. RS, št. 96/2012 s poznejšimi spremembami.