Court dismisses appeal against involuntary psychiatric hospitalization due to patient's lack of capacity to consent.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pritožnikovo čustvovanje in vedenje v celoti obvladujejo nanašalne in preganjalne blodnje, zato sta njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja hudo moteni. Pritožnik torej niti ni sposoben izraziti svobodne volje oziroma oblikovati pravnorelevantne izjave glede svojega zdravljenja. Posledično ni mogoče upoštevati njegovega nasprotovanja hospitalizaciji, ki ga izraža v pritožbi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se A. A., ki mu je poprej omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov, zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike najdlje do 25. 3. 2019.

2. Zoper navedeni sklep se je v imenu zadržane osebe pravočasno pritožil njen odvetnik. V pritožbi se sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa in odpravo izrečenega ukrepa. Ponavlja, kar je zadržani (v nadaljevanju: pritožnik) izpovedal ob zaslišanju. Pritožnik je takrat smiselno pojasnil vse svoje težave, ki jih ima s člani svoje družine. Ta ga ne podpira, niti ne upošteva. Pritožnik je bil v resnici sam žrtev nasilja. Kljub njegovim občasnim sporom s sestro ni razloga za bojazen, da bi njo ali koga drugega poškodoval. Jasno je tudi izpovedal, da ne želi biti več v bolnišnici.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje se je na podlagi pritožnikove izpovedi, izvida in mnenja izvedenke medicinske stroke, pritožnikove zdravstvene dokumentacije in izjave njegove sestre lahko zanesljivo prepričalo, da ima pritožnik duševno motnjo (paranoidno shizofrenijo), ki jo je glede na njeno naravo in prognozo treba zdraviti. Pritožnikovo čustvovanje in vedenje v celoti obvladujejo nanašalne in preganjalne blodnje, zato sta njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja hudo moteni. Pritožnik torej niti ni sposoben izraziti svobodne volje oziroma oblikovati pravnorelevantne izjave glede svojega zdravljenja. Posledično ni mogoče upoštevati njegovega nasprotovanja hospitalizaciji, ki ga izraža v pritožbi. Poleg tega je pritožnik je zaradi duševne motnje (oziroma njenega poslabšanja s hudo psihotično epizodo) že resno ogrozil življenje svoje matere ali vsaj njeno zdravje, ko jo je napadel z nožem. Obenem je z jasno izraženimi samomorilnimi nameni ogrožal tudi svoje življenje.

5. Glede na vse okoliščine primera, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, ne more biti nobenega dvoma, da opisanega ogrožanja zaenkrat ni mogoče odvrniti na noben drug način kot z zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom. Drugačne pritožbene trditve, ki povzemajo pritožnikovo izpoved, so odraz njegovega bolezenskega doživljanja in zato neupoštevne.

6. Po navedenem so tudi po presoji pritožbenega sodišča v tem primeru izpolnjeni vsi predpisani pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom, ki jih določa prvi odstavek 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Zaradi posebnega varstva same osebe, ki nujno potrebuje zdravljenje, je izjemoma dopusten tak poseg v njeno osebno svobodo. Sodišče prve stopnje ga je omejilo na najmanjšo možno mero in pri tem upoštevalo mnenje izvedenke o pričakovanih učinkih zdravljenja.

7. Pritožbeni preizkus je pokazal, da razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, niso utemeljeni, uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev pa v postopku na prvi stopnji ni bilo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr potrdilo izpodbijani sklep.

8. Stroški postopka se po 68. členu ZDZdr krijejo iz sredstev sodišča, kar velja tudi za priglašene pritožbene stroške. O njihovi odmeri in povračilu bo s posebnim sklepom odločilo sodišče prve stopnje.