Appeal dismissed for failure to substantiate claim for court fee exemption with specific factual arguments.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the appellant's appeal against the first-instance court's decision regarding court fees. The appellant merely asserted a need for fee exemption based on financial status without explaining specific factual errors or detailing why the first court's findings were incomplete. Consequently, the court upheld the first-instance ruling that granted a payment deferral but denied a full exemption due to the lack of substantive argumentation.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravnem postopku (ZPP) 2008, 350. člen (2); 365. člen (2): An appeal is inadmissible if the appellant fails to substantiate their claim by specifically refuting the first-instance court's factual findings or explaining the nature of any alleged procedural errors.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.
[JEDRO]
Pritožnica zgolj pavšalno navaja, da je (bilo) njeno zatrjevano finančno stanje tako, da bi jo bilo treba oprostiti plačila sodne takse. Ob tem ne pojasni, v čem je dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, nepopolno ugotovljeno, še manj, v katerem delu oziroma zakaj.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev, delno oprostitev in obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek, ugodilo pa ji glede predloga za odlog plačila sodne takse, in sicer za 12 mesecev od pravnomočnosti sklepa.
2. Tožena stranka v pravočasni pritožbi kratko navaja, da glede na finančno stanje podjetja, ki je bilo pojasnjeno v predlogu in o njem predložena dokazila, kaže na to, da bi jo bilo treba oprostiti plačila sodne takse. Smiselno predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega dela sklepa.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožnica zgolj pavšalno navaja, da je (bilo) njeno zatrjevano finančno stanje tako, da bi jo bilo treba oprostiti plačila sodne takse. Ob tem ne pojasni, v čem je dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, nepopolno ugotovljeno, še manj, v katerem delu oziroma zakaj. Tako ne prereka ključne ugotovitve sodišča prve stopnje, da ima tožena stranka dovolj visoka unovčljiva sredstva (podrobno so ugotovljena v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa). Ob takih dejanskih ugotovitvah, kot izhajajo iz izpodbijanega sklepa, tudi pritožbeno sodišče ne more (materialnopravno) presoditi drugače: odloženo plačilo sodne takse v višini 1.449 EUR, ki jo je treba plačati do 4. 2. 2020, ne bo ogrozilo dejavnosti tožene stranke.
5. Pritožnica tudi ne navede, katere absolutno bistvene kršitev naj bi zagrešilo sodišče prve stopnje, višje sodišče pa jih v okviru uradnega preizkusa (drugi odstavek 350. člena ZPP) tudi ni zasledilo, zato je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.