Appeal allowed; separate claims with different legal bases preclude aggregating values for jurisdiction.

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Tožeča stranka je v tožbi postavila več tožbenih zahtevkov (objektivna kumulacija) in za vsakega od njih navedla vrednost spornega predmeta. Pritožba ima prav, ko navaja, da se posamezni zahtevki v tožbi opirajo na različno dejansko in pravno podlago, zato ni podane podlage za seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, in da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

2. Zoper ta sklep se je pritožila tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da sodišče prve stopnje pravi v izpodbijanem sklepu, da je tožeča stranka označila skupno vrednost spora 34.094,79 EUR. To je res, vendar to dejstvo ne daje podlage za pristojnost okrožnega sodišča. Tožba tožeče stranke obsega več zahtevkov, ki so samostojni zahtevki s svojo materialnopravno podlago. Vsak zahtevek ima označeno vrednost spora. Vendar se v tem primeru pristojnost sodišča ne presoja po seštevku vrednosti posameznih zahtevkov, ampak po vrednosti spora vsakega posameznega zahtevka. To je skladno z 2. odstavkom 41. člena ZPP, ki pravi, da kadar imajo zahtevki v tožbi drugačno pravno podlago, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zakon o pravdnem postopku 1 (ZPP) v 41. členu določa, da če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

5. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa ni navedlo, zakaj je seštelo vrednosti posameznih zahtevkov. Tožeča stranka je v tožbi postavila več tožbenih zahtevkov (objektivna kumulacija) in za vsakega od njih navedla vrednost spornega predmeta. Pritožba ima prav, ko navaja, da se posamezni zahtevki v tožbi opirajo na različno dejansko in pravno podlago, zato ni podane podlage za seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov. Ker nobena od vrednosti posameznih zahtevkov ne presega zneska 20.000,00 EUR (1. odst. 30. člena ZPP), je za odločanje v tej zadevi stvarno pristojno okrajno sodišče.

6. Ker sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določbe 41. člena ZPP, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP).

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odst. 165. člena ZPP.

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami