Appeal dismissed; transfer of seized debt is procedural, not substantive, requiring only a final seizure order.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I., II. in III. točki izreka.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Pri izdaji sklepa o prenosu terjatve gre za zgolj procesno-tehničen sklep in ob izdaji sodišče ne preverja obstoja ter višine izterjavane terjatve. Bistveno je zgolj, ali je izpolnjen zakonski pogoj za njegovo izdajo in je posledica pravnomočnega sklepa o rubežu terjatve.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom dovolilo na podlagi pravnomočnega sklepa z dne 18. 12. 2017 rubežu denarne terjatve dolžnika, ki jo ima do svojih dolžnikov, prenos zarubljene terjatve v izterjavo na upnika do višine izvršljive terjatve po sklepu o dovolitvi izvršbe z dne 18. 12. 2017, ki je postal pravnomočen 4. 7. 2018 (I. točka izreka). Prenos terjatve je opravljen, ko sodišče vroči dolžnikovemu dolžniku sklep o prenosu (II. točka izreka). Upnik je poplačan toliko, kolikor je terjatev izterjal (III. točka izreka). Zavrnilo je zahtevi dolžnikovih dolžnikov za povrnitev stroškov (IV. točka izreka). Ugotovilo je, da je sklep o rubežu denarne terjatve postal pravnomočen 4. 7. 2018 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju II Ip 132/2018 z dne 4. 7. 2018. Sodišče se v fazi odločanja o predlogu za dovolitev izvršbe z rubežem dolžnikove terjatve, še manj v fazi prenosa že zarubljene terjatve v izterjavo, ni dolžno oziroma ni upravičeno spuščati v vprašanje obstoja terjatve ali njene spornosti ali nespornosti. Ali terjatev obstaja ali ne se bo razčistilo v morebitnem poznejšem sodnem postopku, v katerem bo upnik skušal izterjati zarubljeno in preneseno terjatev od dolžnikovega dolžnika. Upnik s sklepom ni pridobil izvršilnega naslova, ampak le upravičenje, da se obrne na dolžnikovega dolžnika, da mu plača kar oziroma če je dolžan. Če bo med upnikom in dolžnikovim dolžnikom sporen obstoj ter obseg terjatve, bo imel upnik na voljo pot pravde.

2. Zoper (smiselno) I. do III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da iz predloga za izvršbo ne izhaja opredeljen opis zarubljene terjatve. Čeprav je res, da za dovolitev izvršbe z rubežem in prenosom terjatve ni potrebno, da je terjatev določena po temelju, zapadlosti in višini, vendar kljub dejstvu, da upnik ne razpolaga s točnimi podatki o terjatvi dolžnika do dolžnikovega dolžnika, je potrebno opredeliti terjatev na način, da bo vsaj določljiva. Iz upnikovega predloga ni moč ugotoviti, da je terjatev določljiva, še zlasti ne glede terjatev, ki naj bi jih dolžnik imel do P. d.o.o. ter G. d.o.o..

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upniku po pooblaščeni odvetniški družbi s pozivom, odgovora ni vložil.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ne drži očitek bistvene kršitve pravil pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker naj bi bila obrazložitev v nasprotju z izrekom in da ga ni moč preizkusiti.

6. Na podlagi 115. člena ZIZ sme sodišče izdati sklep o prenosu terjatve šele, ko postane sklep o rubežu pravnomočen. Če je upnik predlagal, naj se dolžnikov dolžnik izjavi o terjatvi, na katero predlaga izvršbo, izda sodišče sklep o predlogu za prenos po izteku osmih dni od dneva, ko je bilo upniku vročeno obvestilo o izjavi dolžnikovega dolžnika, če pa se dolžnik o terjatvi ni izjavil, pa po poteku roka, v katerem bi se moral izjaviti. To pomeni, da gre pri izdaji sklepa o prenosu terjatve za zgolj procesno-tehničen sklep in ob izdaji sodišče ne preverja obstoja ter višine izterjavane terjatve 1 . Bistveno je zgolj, ali je izpolnjen zakonski pogoj za njegovo izdajo in je posledica pravnomočnega sklepa o rubežu terjatve 2 . Da sklep o rubežu ne bi bil pravnomočen, dolžnik ne navaja. Sodišče prve stopnje je to ugotovilo ne le v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, temveč celo v izreku. Pritožbene navedbe se nanašajo na fazo dovolitve izvršbe z rubežem denarne terjatve, na vsebino predloga, kar v tej fazi, ko je sklep o izvršbi z rubežem denarne terjatve že pravnomočen, izvršilno sodišče ne more več preizkušati. Tudi v pritožbi omenjen primer v sodni praksi se nanaša na fazo dovolitve izvršbe z rubežem denarne terjatve, ne na fazo prenosa že pravnomočno zarubljene terjatve v izterjavo. Ali je upnik zarubil dovolj določeno ali vsaj določljivo terjatev, da bo vedel dolžnikovega dolžnika pozvati k izpolnitvi in kar je bistveno ali bo imel dovolj dokaznega gradiva za prisilno uveljavitev, ni predmet izpodbijanega sklepa.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih.

8. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in ker mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil po šesti točki 38. člena ZIZ.

1 Sklep VSM I Ip 323/2015.

2 Sklepi VSC II Ip 132/2017, VSM I Ip 323/2015, VSL II Ip 4300/2010, VSC II Ip 711/2017.