Appeal by victim dismissed as inadmissible because they can only appeal cost decisions, not conviction acquittals.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the victim's appeal against the first-instance acquittal of the accused. The victim argued for a full review of the criminal proceedings, but the court noted that under the Criminal Procedure Act, a victim may only appeal decisions regarding litigation costs. The court ruled the appeal inadmissible because the victim lacks the statutory right to challenge the substantive acquittal.
Legislator headnote
AI generatedČetrta odstavka 367. člena ZKP; Pritožba oškodovanca je dovoljena le glede odločbe o stroških kazenskega postopka, ne pa glede vsebine sodbe o krivdi.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba oškodovanca F.P. se zavrže kot nedovoljena.
[JEDRO]
Pritožnik spregleda, da je v obravnavani kazenski zadevi oškodovanec in še nadalje določbo četrtega odstavka 367. člena ZKP, ki določa, da sme oškodovanec sodbo izpodbijati samo glede odločbe sodišča o stroških kazenskega postopka, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca S.K. in P.K. po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo obtožbe, da bi naj storila v sostorilstvu kaznivo dejanje grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Po tretjem odstavku 105. člena ZKP je oškodovanca F.P. s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom v znesku 10.000,00 EUR napotilo na pravdo. Na podlagi določbe prvega odstavka 94. člena ZKP je oškodovanec F.P. dolžan plačati krivdno povzročene stroške z vročitvijo sodnega pisanja v znesku 40,99 EUR. Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada zagovornice, odvetnice K.P., proračun.
2. Proti taki sodbi se je z laično pritožbo pritožil oškodovanec "iz vseh pritožbenih razlogov" in na podlagi 25. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da mu kot oškodovancu dovoli pritožbo na vsebino sodbe in pritožbo na potek zgoraj navedenega kazenskega postopka, podrejeno pa, da napadeno sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo postopanje in razsojanje.
3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni dovoljena.
4. Pritožnik spregleda, da je v obravnavani kazenski zadevi oškodovanec in še nadalje določbo četrtega odstavka 367. člena ZKP, ki določa, da sme oškodovanec sodbo izpodbijati samo glede odločbe sodišča o stroških kazenskega postopka, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.
5. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi določbe 390. člena ZKP pritožbo oškodovanca kot nedovoljeno zavrglo, saj je ugotovilo, da jo je podala oseba, ki nima pravice do pritožbe, saj pritožba po zakonu ni dovoljena.
6. Iz pritožbenih navedb izhaja, da naj bi razpravljajoča sodnica oškodovanca poučila, da sme sodbo izpodbijati samo glede odločitve o stroških kazenskega postopka. Zato bi razpravljajoča sodnica, ko je ugotovila, da je pritožba oškodovanca vložena iz razloga, ki ni dovoljen, morala sama po določbi drugega odstavka 375. člena ZKP (d) Postopek s pritožbo že sama zavreči oškodovančevo pritožbo kot nedovoljeno (390. člen ZKP). Ker tega iz pritožbenemu sodišču neznanega razloga ni storila, pritožbeno sodišče zadeve ni vračalo sodišču prve stopnje, ampak je z izpodbijanim sklepom oškodovančevo pritožbo samo kot nedovoljeno zavrglo.
7. Sklep pritožbenega sodišča temelji na določbah 350. v zvezi s 390. členom ZKP.