Supreme Court dismisses appeal request against first-instance judgment rejecting divorce of lifetime support contract.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request to allow a revision of the first-instance judgment. The lower courts dismissed the main claim for divorce from a lifetime support contract and a subsidiary claim alleging the contract was a disguised gift lacking legal effect. The Supreme Court found the applicant's arguments regarding the contract's validity and the lower courts' procedural handling insufficient to meet the statutory threshold for a revision.
Legislator headnote
AI generatedArt. 367.1, 367.2, 367.c ZPP; A revision request is inadmissible if the applicant fails to demonstrate that the lower courts committed a significant procedural error or misapplication of law that could have altered the outcome.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog za dopustitev revizije se zavrne.
[JEDRO]
Predlog za dopustitev revizije se zavrne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je dopustilo spremembo tožbe in zavrnilo glavni tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 6. 11. 2010 med toženko in njenima staršema. Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala navideznost pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki prikriva darilno pogodbo, ki nima pravnega učinka do tožnikov v obsegu njunih nujnih deležev.
2. Sodišče druge stopnje je v tem delu pritožbo tožeče stranke zavrnilo in odločbo sodišča prve stopnje potrdilo.
3. V predlogu za dopustitev revizije tožeča stranka zastavlja vprašanja v dveh sklopih: 1) ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo, 2) ali sta sodišči pravilno uporabili 124. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), 3) ali sta sodišči pravilno uporabili tretji odstavek 561. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ter 1) ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo, 2) ali sta sodišči pravilno uporabili 124. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ZZZDR, 3) ali sta sodišči pravilno uporabili 557. člen OZ in ali je bila sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju za toženo stranko tvegana, aleatorne narave, 4) ali je načelo enake vrednosti dajatev iz 8. člena OZ pri presoji vsebine pravnega razmerja, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, pomembno, 5) ali je dolžnost preživljanja staršev iz 124. člena ZZZDR pomembna za presojo pravne narave pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sklenjene med starši in otroci in ali je pogodba o dosmrtnem preživljanju, sklenjena med starši in otroci zaradi dolžnosti preživljanja staršev iz 124. člena ZZZDR lahko le neodplačne narave, 6) ali dolžnost preživljanja staršev iz 124. člena ZZZDR vpliva na pravno veljavnost, pravno razlago in pravno naravo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sklenjeno med starši in otroci, predvsem, ali je taka pogodba odplačne ali neodplačne narave, 7) ali je sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju med otroci in starši glede na dolžnost otrok preživljati svoje starše iz 124. člena ZZZDR nemoralna in ali je taka pogodba nična, v nasprotju s prisilnimi predpisi - 124. člen ZZZDR in moralo, 8) ali sta sodišči pravilno uporabili 39. in 86. člen OZ in 9) ali sta sodišči pravilno uporabili drugi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in ali bi sodišči morali zatrjevano nesorazmerje med vrednostjo nepremičnin, ki so bile predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju (164.733,00 EUR) in vrednostjo pogodbeno dogovorjene obveznosti tožene stranke (20.000,00 EUR) šteti v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP za priznano oziroma dokazano.
Predlagatelja med drugim navajata, da sodišči zmotno ugotavljata, da je toženka izpolnjevala obveznosti po pogodbi o dosmrtnem preživljanju oziroma da jih ni izpolnjevala po volji preživljancev. Ob zmotnih zaključkih sodišč je mogoče sklepati, da bo vsaka pogodba o dosmrtnem preživljanju odplačni pravni posel, ne glede na vrednost premoženja, ki ga preživljanec izroča preživljalcu, in ne glede na vrednost danega preživljanja, kar je nedopustno, nemoralno in v nasprotju s prisilnimi predpisi, tako sklenjena pogodba pa je v skladu z 39. in 86. členom OZ nična. Toženka je s sporno pogodbo želela prikriti dogovor o darilu, pogodba pa je nična tudi iz razloga, ker nasprotuje 124. členu ZZZDR. Predlagatelja se sklicujeta na sodno prakso Vrhovnega sodišča in višjih sodišč ter navajata, da ta ni enotna, izpodbijana odločitev pa od v predlogu navedenih odločb odstopa. Izpodbijanih sodb se tudi ne da preizkusiti, saj sodišče ni zadosti obrazložilo, zakaj je zavrnilo dokazne predloge za postavitev izvedencev, za pridobitev pokojnikovega zdravstvenega kartona pred letom 2013 ter v kakšno potrdilo z dne 20. 2. 2015 je vpogledalo. Vprašanje, ali sta bila toženkina starša sposobna sama skrbeti zase ali ne, pa nima nobene zveze z vprašanjem, ali sta bila tudi smrtno bolna ali ne. S to ugotovitvijo je višje sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).