Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep II Cp 1892/2018 ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.1892.2018 AI generated

Appeal dismissed; partial enforcement revocation does not invalidate underlying claim; jurisdiction lies with district court.

Case Number VSL Sklep II Cp 1892/2018
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision transferring jurisdiction to the District Court. The appellants argued that the partial revocation of an enforcement order meant the underlying claim was invalid, but the court held this was incorrect. Consequently, the court ruled that the validity of the debt must be determined in a substantive trial at the proper venue.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 350. člen (2), 365. člen (2): Partial revocation of an enforcement order does not render the underlying substantive claim invalid; jurisdiction is determined by the value of the disputed subject matter.

Keywords

AI generated
partial revocation enforcement jurisdiction district court substantive claim validity enforcement order revocation appellate jurisdiction transfer

Cited Legislation

AI generated
350. člen (2) Zakona o pravdnem postopku
365. člen (2) Zakona o pravdnem postopku
163. člen (6. odstavek) Zakona o pravdnem postopku
165. člen (1. odstavek) Zakona o pravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Glede na vrednost spornega predmeta obravnavanje zadeve sodi v pristojnost okrožnega sodišča.

Delna razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je sledila ugovoru tožencev, namreč ne pomeni, da je tožbeni zahtevek neutemeljen; sicer pa je bil sklep razveljavljen le v delu, kjer je bila dovoljena izvršba in določen sodni izvršitelj. Ali je tožnica še upravičena do zahtevanega plačila, ali pa je njena terjatev zaradi izpolnitve res že prenehala, kot trdita toženca, bo tako mogoče odločati šele v pravdi pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, in napovedalo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

2. Zoper navedeni sklep sta se pritožila toženca, ki predlagata njegovo spremembo in zavrnitev tožbenega zahtevka. Navajata, da je upnik zaradi izterjave domnevnega dolga začel izvršilni postopek, vendar ni uspel, saj je sodišče sklep o izvršbi razveljavilo. Menita, da bi bilo tudi pravdni postopek treba ustaviti.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa.

4. Toženca v repliki navajata, da je bila terjatev že v celoti poravnana, zato bi tožnica morala umakniti tožbo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je na podlagi laične pritožbe tožencev preizkusilo izpodbijani sklep le glede tistih procesnih in materialnih kršitev, na katere mora v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) paziti po uradni dolžnosti. Takšnih kršitev v postopku na prvi stopnji ni bilo. Sodišče je namreč pravilno ocenilo, da obravnavanje te zadeve glede na vrednost spornega predmeta sodi v pristojnost okrožnega sodišča. Toženca tej ugotovitvi niti ne oporekata. Zmotno pa je njuno pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje obenem tudi zavrniti tožbeni zahtevek. Delna razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je sledila ugovoru tožencev, namreč ne pomeni, da je tožbeni zahtevek neutemeljen; sicer pa je bil sklep razveljavljen le v delu, kjer je bila dovoljena izvršba in določen sodni izvršitelj. Ali je tožnica še upravičena do zahtevanega plačila, ali pa je njena terjatev zaradi izpolnitve res že prenehala, kot trdita toženca, bo tako mogoče odločati šele v pravdi pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem.

7. Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

8. Tožnica je za odgovor na pritožbo priglasila svoje stroške. Ti so sestavni del pravdnih stroškov, pravica do njihovega povračila pa je odvisna od končnega izida spora. Uspeh strank v pravdi se namreč ne vrednoti po uspehu posameznih procesnih dejanj. Sodišče druge stopnje je zato stroškovno odločitev prepustilo sodišču prve stopnje (šesti odstavek 163. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).