Court excludes evidence from a home search due to the lower court's failure to provide sufficient reasoning for the warrant.

Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Po drugem in tretjem odstavku 58. člena ZP-1 in sedmi alineji prvega odstavka 210. člena ZP-1 se za hišno preiskavo smiselno uporabljajo določbe ZP-1 o rednem sodnem postopku. ZP-1 v sedmi alineji prvega odstavka 67. člena določa, da se, če v tem zakonu ni drugače določeno (in ni), v rednem postopku smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku, torej tudi 214. in 215. člena ZKP. Ustavno sodišče je z odločbo Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016 spremenilo svoje stališče iz starejše odločbe Up-2094/06 z dne 20. 3. 2008. Če bi pristali, da za obrazložitev odredbe o hišni preiskavi zadostuje zgolj sklicevanje na predlog policije ter bi o presoji sodnika sklepali iz samega dejstva, da je hišno preiskavo odredil, bi se odrekli ne le garantni funkciji sodnika, temveč tudi možnosti učinkovitega naknadnega preizkusa, ali je bila hišna preiskava opravljena v skladu z ZKP in Ustavo. Ker je okrajna sodnica odredila hišno preiskavo z odredbo, ki ne vsebuje razlogov za presojo izpolnjenosti pogojev za poseg v pravico do nedotakljivosti stanovanja iz prvega odstavka 36. člena Ustave, je kršila obtoženčevo pravico do obrazložitve sodne odločbe iz 22. člena Ustave in ne le kršila določbo o obrazloženosti odredbe iz prvega odstavka 215. člena ZKP v zvezi s sedmo alinejo prvega odstavka 67. člena ZP-1.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Predsednik senata je s sklepom II K 5188/2018 z dne 15. 11. 2018 na podlagi 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ugodil zahtevi obtoženčevega zagovornika in tudi po uradni dolžnosti iz kazenskega spisa izločil vse dokaze, pridobljene z izvedbo hišne preiskave na podlagi odredbe Okrajnega sodišča v Cerknici PRhp 13/2017 z dne 3. 10. 2017.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila okrožna državna tožilka zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP. Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog zagovornika za izločitev dokazov v celoti zavrne kot neutemeljen. Meni, da je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je odredba za hišno preiskavo pomanjkljivo obrazložena. Okrajna sodnica je utemeljeno sklepala, da zoper osumljenca obstojijo utemeljeni razlogi za sum, da sta storila prekršek, kar je ustrezno artikulirala v obrazložitvi, katera predstavlja ustrezni del dokaznega standarda za prekršek. Ne strinja se s sodiščem prve stopnje, da je bila hišna preiskava odrejena v nasprotju z določbami prvega odstavka 214. člena ZKP in prvega odstavka 215. člena ZKP, v zvezi s 67. členom Zakona o prekrških (ZP-1). Dokazi so bili pridobljeni zakonito, saj je bilo najdeno ogromno prepovedane droge in opreme za gojenje konoplje.

3. Obtoženec na pritožbo ni odgovoril. Zagovornik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4. Pritožbeno sodišče po preučitvi podatkov v spisu in pritožbenih navedb ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odločilo povsem pravilno in zakonito, ko je iz kazenskega spisa izločilo listine oziroma njihove dele, podrobno navedene v izreku izpodbijanega sklepa.

5. V tej kazenski zadevi je policija do obremenilnih dokazov prišla z izvedbo hišne preiskave na obtoženčevem domu. Hišno preiskavo je 3. 10. 2017 izvedla na podlagi predhodne odredbe Okrajnega sodišča PRhp 13/2017 z dne 26. 9. 2017 zaradi utemeljenih razlogov za sum, da sta obtoženec in njegov brat A. A. storila prekršek po prvem odstavku 33. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD).

6. Ni dvoma, da se po drugem in tretjem odstavku 58. člena ZP-1 in sedmi alineji prvega odstavka 210. člena ZP-1 za hišno preiskavo smiselno uporabljajo določbe ZP-1 o rednem sodnem postopku, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno, pri čemer sme hišno preiskavo odrediti le okrajno sodišče. Čeprav je teža prekrška praviloma manjša kot teža kaznivega dejanja, se s hišno preiskavo v vsakem primeru močno poseže v ustavno pravico do nedotakljivosti stanovanja iz prvega odstavka 36. člena Ustave. Zato bi bilo nesprejemljivo stališče, da lahko sodišče ob izdaji odredbe za hišno preiskavo zaradi utemeljenih razlogov za sum storitve prekrška odloča po nižjih standardih, kot bi, če bi bili podani utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Tako ZP-1 v sedmi alineji prvega odstavka 67. člena določa, da se, če v tem zakonu ni drugače določeno (in ni), v rednem postopku smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku, torej tudi 214. in 215. člena ZKP.

7. Odredba za hišno preiskavo PRhp 13/2017 z dne 26. 9. 2017 tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni sestavljena skladno s standardi, ki so se izoblikovali v sodni praksi in kakršni se zahtevajo za obrazloženo sodno odredbo. Sodišče prve stopnje se upravičeno opira na odločbo Ustavnega sodišča Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016, s katero je Ustavno sodišče spremenilo svoje stališče iz svoje starejše odločbe Up-2094/06 z dne 20. 3. 2008. Če bi namreč pristali, da za obrazložitev odredbe o hišni preiskavi zadostuje zgolj sklicevanje na predlog policije ter bi o presoji sodnika sklepali iz samega dejstva, da je hišno preiskavo odredil, bi se odrekli ne le garantni funkciji sodnika, temveč tudi možnosti učinkovitega naknadnega preizkusa, ali je bila hišna preiskava opravljena v skladu z ZKP in Ustavo.

Omenjena odredba bi zato morala vsebovati ne le konkretno obrazložitev, zakaj so podani utemeljeni razlogi za sum (pri čemer za odločitev sodišča za izločitev dokazov sploh ni odločilno, da obrazložitev govori o utemeljenem sumu, ki predstavlja višji dokazni standard, in ne utemeljenih razlogih za sum, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje), temveč tudi utemeljitev, na podlagi česa je sodnica tako presodila. Okrajna sodnica pa se v obrazložitvi le sklicuje na predlog policije in sama ne navede razlogov (čeprav jedrnatih), ki so jo prepričali, da so izpolnjeni pogoji za izdajo odredbe.

Nadalje po oceni pritožbenega sodišča pri navajanju v odredbi, da predlagatelj (torej policija) meni, da obstaja verjetnost, da bi se pri hišni preiskavi našla prepovedana droga, ne gre zgolj za očitno pisno pomoto ali slogovno neposrečeno rabo besed, temveč takšen zapis še utrjuje prepričanje pritožbenega sodišča, da je omenjena odredba vsebinsko prazna. Kritičnega pomanjkanja skrbne obrazložitve ne odpravi niti prav tako vsebinsko prazna navedba v zadnji točki obrazložitve odredbe, da se slednja izdaja kot nujno preiskovalno dejanje, da se s potekom časa iskani predmet ne skrije, odtuji ali uniči.

Ker je bila odločitev o posegu v nedotakljivost stanovanja v pristojnosti sodnice in ne policije, se sodnica kot nosilka garantne funkcije le s sklicevanjem na predlog in mnenje policije ne more razbremeniti svoje dolžnosti, da svojo (kritično in poglobljeno) presojo o tem, ali so podani pogoji za hišno preiskavo, tudi obrazloži tako, da njeni razlogi za odločitev prepričajo razumnega človeka. Glede na enostavnost prekrška, za katerega so obstajali utemeljeni razlogi za sum, je seveda na dlani, da vsebinska obrazložitev ne bi terjala petih strani besedila, ki jih omenja pritožnica.

Celo več, s preobširnim ponavljanjem navedb policije in preobilno uporabo floskul, bi takšna dolgovezna obrazložitev izgubila na svoji jasnosti in s tem prepričljivosti. Kakovostna obrazložitev bi bila v konkretni zadevi še toliko bolj potrebna, ker bi omogočila učinkovito naknadno kontrolo, ali so bili izpolnjeni pogoji za hišno preiskavo, saj so bili pri preiskavi najdeni predmeti, ki niso kazali le na prekršek, temveč na hudo kaznivo dejanje. Upoštevaje navedeno je nesprejemljivo stališče pritožnice, da so bili dokazi pridobljeni zakonito zato, ker je bilo najdeno ogromno prepovedane droge in oprema za gojenje.

8. Ker je okrajna sodnica odredila hišno preiskavo z odredbo, ki ne vsebuje razlogov za presojo izpolnjenosti pogojev za poseg v pravico do nedotakljivosti stanovanja iz prvega odstavka 36. člena Ustave, je kršila obtoženčevo pravico do obrazložitve sodne odločbe iz 22. člena Ustave in ne le kršila določbo o obrazloženosti odredbe iz prvega odstavka 215. člena ZKP v zvezi s sedmo alinejo prvega odstavka 67. člena ZP-1. Ker ZKP v drugem odstavku 18. členu določa, da sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih pravic, je sodišče prve stopnje, skladno z prvim, drugim in tretjim odstavkom 285.e člena ZKP in drugim odstavkom 83. člena ZKP, upoštevaje tudi teorijo sadežev zastrupljenega drevesa, upravičeno iz spisa izločilo dokaze, to je listine oziroma dele listin, navedene v izreku izpodbijanega sklepa.

9. Ker zatrjevana kršitev kazenskega postopka ni podana, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep pritožba ni dopustna.