Appeal allowed; enforcement court must verify universal succession via public deed before admitting new creditor.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court overturned the first-instance decision, ruling that the enforcement court erred by admitting a new creditor without proper proof of universal succession. The debtor argued the new creditor lacked standing and the court violated the principle of contradictory proceedings by not notifying them. The court held that under Article 24 of the Enforcement and Security Act, a new creditor must prove succession with a public deed or notarized private document, and the first instance failed to verify these requirements before proceeding.
Legislator headnote
AI generatedArticle 24 of the Enforcement and Security Act; Article 81 of the Civil Procedure Act: A new creditor asserting universal succession must substantiate their standing with a public deed or notarized private document, and the enforcement court cannot admit them without such proof or a valid request from the new creditor.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nadaljevanje postopka.
[JEDRO]
Določba 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) se uporablja tudi kadar gre za univerzalno pravno nasledstvo. Pri 24. členu ZIZ namreč ne gre za vprašanje materialnopravnega nasledstva, temveč za procesno vprašanje, kdo v postopku nastopa kot stranka. O vstopu novega upnika glede na citirano določbo in načelo dispozitivnosti izvršilnega postopka sodišče ne more odločiti samo, brez ustreznega predloga. Univerzalni pravni naslednik, ki želi nastopati kot stranka v postopku, mora svoje nasledstvo izkazati z javno listino ali s po zakonu overjeno zasebno listino.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Idriji odločilo, da se postopek nadaljuje z novim upnikom K. d.o.o. - S. K. - v likvidaciji.
2. Zoper sklep se pritožuje drugi dolžnik. Navaja, da drugi dolžnik nikdar ni dal soglasja za vstop novega upnika v postopek. Poleg tega pa tudi sicer niso izpolnjeni pogoji za vstop novega upnika, saj je prvotni upnik le obvestil sodišče o izbrisu iz sodnega registra, sodišče pa lahko vstop novega upnika dovoli le na predlog novega (in ne starega) upnika. Najpozneje z dnem izbrisa iz sodnega registra 26.1.2018 pa je prenehalo tudi pooblastilo za zastopanje pooblaščencu, ki je v imenu izbrisane družbe G.L. sodišče obvestil o izbrisu, kar pomeni, da bi sodišče predlog moralo zavreči. S.V. ni izkazal pooblastila za zastopanje novega upnika. Sklep je obremenjen tudi s kršitvijo razpravnega načela, saj je sodišče vstop novega upnika dovolilo na podlagi listine, ki ni bila priložena predlogu, to je Pogodbe o pripojitvi in sklepa sodnega registra. Ta pogodba ni bila vročena dolžniku, s čimer je sodišče kršilo dolžnikovo pravico do izjave in poštenega sojenja. Poleg tega listina, na katero je sodišče oprlo svojo odločitev, to je sklep sodnega registra, ni pravnomočna. Na listini, ki ni javna listina, ni potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, prav tako ni priložena v izvirniku in ni overjena s strani sodišča. O prehodu terjatve iz tega sklepa ni razvidno ničesar. Dolžnik še ugovarja, da sporna terjatev ni prešla na novega upnika. Sodišče je o predlogu odločilo, ne da bi dolžniku omogočilo, da se o predlogu izjavi, zato gre za hudo postopkovno kršitev.
3. V odgovoru na pritožbo je upnik nasprotoval navedbam iz pritožbe in predlagal njeno zavrnitev. Opozarja, da je v konkretnem primeru šlo za pripojitev na podlagi 580. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), po kateri s pripojitvijo na prevzemno družbo preide vse premoženje in pravice prevzete družbe, prevzemna družba je torej univerzalni naslednik prevzete družbe. Ne gre torej za vstop novega upnika, zato ni potreben predlog novega upnika, niti strinjanje dolžnika, prav tako pa ni prenehalo pooblastilo za zastopanje pooblaščencu starega upnika. Poleg tega vprašanje pravnomočnosti sklepa o pripojitvi ni relevantno, saj je bila družba G.L. pripojena K. d.o.o. z dnem vpisa v sodni register, kar je iz registra, ki je javno dostopen, razvidno. Vpis v sodni register pa ima nasproti tretjim učinek z dnem vpisa.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Določba 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) se uporablja tudi kadar gre za univerzalno pravno nasledstvo. Pri 24. členu ZIZ namreč ne gre za vprašanje materialnopravnega nasledstva, temveč za procesno vprašanje, kdo v postopku nastopa kot stranka. O vstopu novega upnika glede na citirano določbo in načelo dispozitivnosti izvršilnega postopka sodišče ne more odločiti samo, brez ustreznega predloga. Univerzalni pravni naslednik, ki želi nastopati kot stranka v postopku, mora svoje nasledstvo izkazati z javno listino ali s po zakonu overjeno zasebno listino. Taka listina je tudi sklep sodnega registra o izbrisu upnika zaradi pripojitve k novemu upniku (pritožnik ne trdi, da je bil sklep o vpisu kasneje razveljavljen, oziroma da ni bil pravnomočen v času odločanja sodišča prve stopnje, zato ni pomembno, ali je bil pravnomočen že 26.1.2018).
6. Podatki spisa kažejo, da je sodišče prejelo dopis "starega" upnika z dne 26.1.2018, ki mu je bil priložen sklep sodnega registra o izbrisu G.L. d.o.o. - S. K. - v likvidaciji iz sodnega registra zaradi pripojitve k "novemu" upniku. Ker zakon (591. člen ZGD-1) prenehanje prevzete družbe veže na trenutek (in ne morda na dan) vpisa v sodnem registru, to pomeni, da je predlog za vstop novega upnika podala neobstoječa oseba. V izvršilnem postopku se po določbi 15. člena ZIZ smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek. Vprašanje procesne sposobnosti strank v ZIZ ni urejeno, zato je treba uporabiti določbo 81. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po kateri mora sodišče, če je predlog vložila neobstoječa stranka, pomanjkljivost pa se (glede na zatrjevano univerzalno pravno nasledstvo) da odpraviti, od vlagatelja zahtevati, da ukrene vse potrebno, da bo predlog vložila obstoječa stranka. Sodišče prve stopnje tega ni storilo in je (preuranjeno) obravnavalo vlogo neobstoječe osebe 1 .
7. Zakon ne zahteva soglasja dolžnika za vstop novega upnika v postopek, vendar se je že oblikovala sodna praksa, po kateri mora sodišče predlog za vstop novega upnika vročiti dolžniku, da se izjavi, preden odloči o vstopu 2 . ZIZ namreč v zvezi z odločanjem o predlogu za spremembo upnika po pravnomočnosti sklepa o izvršbi kontradiktornosti ne zagotavlja v ugovornem postopku (za razliko od spremembe dolžnika), zato je treba pred odločitvijo o vstopu zagotoviti dolžniku pravico do izjave, tako da se o ugovorih glede prehoda terjatve na novega upnika odloči že v sklepu o predlogu za vstop novega upnika. Ker sodišče prve stopnje dolžnikoma tega ni omogočilo, je bilo kršeno načelo kontradiktornosti postopka, na kar pritožba utemeljeno opozarja.
8. Na podlagi vsega povedanega je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku bo moralo najprej opraviti ustrezne pozive, da bo predlog (glede na določbo 81. člena ZPP) sposoben za obravnavo. Če bo pomanjkljivost odpravljena, pa bo moralo obravnavati dolžnikove ugovore glede prehoda terjatve na novega upnika 3 .
9. Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
1 Glede na določbo 81. člena ZPP zato ni pogojev za zavrženje vloge.
2 Na primer VSC II Ip 119/2018, VSL III Ip 497/2017, ...
3 Upnik je predlog že prejel skupaj s prvim sklepom o vstopu novega upnika.