Court allows appeal against dismissal of appeal in co-ownership dispute, overriding special non-appeal rule.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and revoked the first-instance decision that had dismissed the review. The appellant argued that the first instance incorrectly applied a special rule barring appeals in co-ownership disputes, violating constitutional rights to legal remedies. The court held that the general provision allowing appeals against the rejection of an appeal applies to all proceedings, including non-contentious ones, ensuring the right to a second instance review.
Legislator headnote
AI generatedArt. 25 ustave RS; 34. člen ZNP revizije; 37. člen ZNP; 384. člen ZPP: The general provision granting a right of appeal against the rejection of an appeal applies to all proceedings, including non-contentious proceedings, to safeguard the constitutional right to legal remedies.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je revizijo predlagateljice zavrglo z obrazložitvijo, da specialno določilo 34. člena ZNP revizije ne dopušča v postopkih o ureditvi razmerij med solastniki. Pritožba takšno izhodišče utemeljeno graja.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo predlagateljice zoper sklep višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2415/2017 z 22. 3. 2018.
2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagateljica zaradi napačne uporabe tretjega odstavka 384. člena ZPP. Poudarja, da Ustava RS v 25. členu zagotavlja pravice do pravnega sredstva kot ustavno zavarovano človekovo pravico, ki jo izpodbijani sklep krši. Z dovoljenostjo revizije je zakonodajalec dosledno izpeljal ustavno načelo pravice do pritožbe, saj bi se v nasprotnem primeru postopek lahko pravnomočno končal že na prvi stopnji. Predmet sklepa sodišča druge stopnje o zavrženju pritožbe ni vsebinska odločitev v nepravdnem postopku, temveč procesna odločitev, zoper katero je po izrecni določbi zakona revizija vselej dovoljena.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je revizijo predlagateljice zavrglo z obrazložitvijo, da specialno določilo 34. člena ZNP revizije ne dopušča v postopkih o ureditvi razmerij med solastniki. Pritožba takšno izhodišče utemeljeno graja.
5. Namen določila tretjega odstavka 384. člena ZPP, po katerem je revizija vselej dopustna zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo oziroma potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže, ni v vsebinskem preizkusu odločitve o glavni stvari, temveč v preizkusu pravilnosti sprejete odločitve o zavrženju ter se z njim varuje pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. To določilo je zato treba smiselno uporabiti tudi v nepravdnem postopku (37. člen ZNP), saj velja v vseh primerih, ko zakon določa, da revizije ni, kar izhaja iz jezikovne in sistemske razlage zakonskega določila. Drugi odstavek 384. člena ureja primere, ko revizija zoper sklep ni dopustna ter se ob tem sklicuje na situacije, ko zakon določa, da revizije ni (četrti odstavek 467. v zvezi z drugim odstavkom 384. člena ZPP), nato pa je v tretjem odstavku istega člena izrecno zapisano, da je revizija kljub predhodni določbi vselej dopustna v dveh procesnih situacijah, med katere sodi tudi obravnavani primer.
6. Dopustnost revizije v primeru zavrženja pritožbe v nepravdnem postopku priznava tudi sodna praksa, kot izhaja iz odločbe VS RS II Ips 650/2005.
7. Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določilo tretjega odstavka 384. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).